Kar koli se zgodi, je dobro

Narava ni stiska, temveč je blaženost. Ni tesnoba, nesrečnost, trpljenje, temveč je ljubezen, je radost, je nenehno slavljenje.

Izhajamo iz te narave, smo del te narave. V svoji zavesti nasledimo iste lastnosti.

Ko neposredno občutite obstoj – brez posrednika, brez misli, ki bi vam jih vsiljeval kdor koli drug –, okusite nekaj, kar vas preobrazi, kar vas naredi za razsvetljene, prebujene, kar vas popelje do najvišjega vrha zavesti.

Veličastnejše izpolnitve sploh ni. Višjega zadovoljstva sploh ni. Globlje sprostitve sploh ni. Prišli ste domov. Življenje postane radost, pesem, ples, slavje, in sam to imenujem življenje v veri.

Potrebujemo človeka, ki bi bil vzgojen brez kakršnega koli religioznega verovanja, brez kakršne koli politične ideologije. Njegova izobrazba je zgolj ostrenje inteligence, da lahko nekega dne najde svojo lastno resnico.

In zapomnite si, če resnica ni vaša lastna, potem ni resnica. Če naj je resnica, potem mora biti vaša lastna, izhajati mora iz vaših izkušenj, ne morete si je izposoditi.

Kar koli lepega, kar koli, kar vas opominja na svet onkraj, bo ustvarilo hrepenenje v vas. Ne morete dognati, po čem sploh hrepenite. Ne poznate imena objekta hrepenenja, ker v resnici ne hrepenite po nikakršnem objektu.

Ko poslušate prelepo glasbo, ko opazujete sončni zahod ali zgolj ptico v letu ali čudovite vrtnice, ali pa sedite v tišini, lahko občutite sladko bolečino.

Hrepenite po tem, da bi postali eno s tem stanjem čutenja, da ne bi bilo zgolj minljiva stvar, ki pride in gre, temveč nekaj, kar bi ostalo z vami, kar bi postalo vi sami.

Ista glasba, ki vam je sladko zvenela danes, vam nemara ne bo več zvenela sladko jutri, pojutrišnjem pa vam utegne biti že dolgočasna. Torej ne gre za glasbo, temveč za nekaj drugega, kar se sproži v vas, za koprnenje po tem, da bi bili mirni, glasbeno navdahnjeni, da bi lahko imeli vso lepoto obstoja in da bi jo imeli za večno.

Gre za duhovno hrepenenje, za hrepenenje po svetu onkraj, onstran vseh minljivih izkušenj; za koprnenje po tem, da bi lahko ustavili čas in bili tukaj in zdaj, v tem trenutku za vekomaj.

To je prava vera.

Bog lahko umre, verstva lahko izginejo, vendar je vera nekaj, kar je vtkano v sam obstoj. Je lepota sončnega vzhoda, je lepota ptice v letu. Je lepota razpirajočega se cveta lotosa. Je vse, kar je resnicoljubno, vse, kar je iskreno in pristno, vse, kar je ljubeče in sočutno.

Vera vključuje vse, kar vas vleče navzgor, kar vas ne ustavlja na mestu, kjer ste, temveč vas venomer opominja, da imate pred seboj še dolgo pot. Vsak kraj, kjer se ustavite in si odpočijete, je zgolj prenočišče, zjutraj pa se vnovič podajamo na romanje. In to romanje je večno.

Želim, da vsakdo postane nomad obstoja. Ne potrebujete korenin, saj niste drevesa.

Človeška bitja ste.

Zaupanje preprosto pomeni, da z radostjo spremljamo, kar koli se pač zgodi. Ne z nejevoljo, ne proti svoji volji, kajti tedaj zgrešite vso stvar, temveč s plesom, s pesmijo, s smehom, z ljubeznijo.

Kar koli se zgodi, je dobro. Obstoj ne more skreniti s poti. Če ne izpolnjuje naših želja, to preprosto pomeni, da so naše želje skrenile s poti.

Največja človekova potreba je, da bi bil nekje potreben. Če vas nekdo potrebuje, se počutite nagrajeni. Če pa vas potrebuje celoten obstoj, potem vaša blaženost ne pozna meja. In ta obstoj potrebuje celo majceno travno bilko, prav toliko kot največjo zvezdo. Nikakršnega govora ni o tem, da to dvoje ne bi bilo enakovredno.

Nihče vas ne more nadomestiti. Če vas ni tam, bo obstoj nekaj manj in bo zmeraj ostal nekaj manj, nikdar ne bo poln. To občutje, da vas potrebuje celotni, neskončni obstoj, vam bo odvzelo vsakršne tegobe. Prvič ste prišli domov.

Iz Oshove knjige Zlata zrna: sporočila obstoja (založba Primus)

 

Knjiga o moškem, Knjiga o ženski, Pogum, Osho Zen tarot, Peti dogovor

• Poglejte si še: Zdravljenje z energijami dreves

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem