Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in imamo v vsem letu najmanj svetlobe. Ta prelomen dan je za ljudi povezane z ritmi narava v preteklosti veljal za pravo in naravno novo leto.
Od zimskega solsticija dalje se začne dan daljšati. Takrat vstopimo v nov cikel, skupaj z naravo in Zemljo.
Na zimski solsticij je noč najdaljša in dan najkrajši. Po tem datumu se dnevi zopet začnejo daljšati. Zimski sončev preobrat je za naše prednike predstavljal pomembno energetsko prelomnico v letu.
Obredovanje
Praznovanje korenini zimskega solsticija in božiča sega v predkrščanski čas, ko so mnoga naravna ljudstva častila Sonce kot najpomembnejšo zvezdo v našem osončju, saj so se zavedala, da brez njegove svetlobe in toplote ni življenja.
V obredih ob zimskem sončnem obratu ali solsticiju so naši slovanski predniki praznovali rojstvo boga Sonca - Božiča Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce, in verjeli, da ta dan Sonce premaga temo, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. Ko se mlado Sonce šele rodi, mu je potrebno pomagati, zato so naši slovanski predniki v tem času kurili kresove ali tudi t.i. »čoke« (čoki so debela debla, ki so gorela vse praznične dni okoli Božiča Svarožiča).
"Kozmično sevanje na Zemlji je v času solsticija vedno zelo močno, zato so naši predniki na ta dan pripravljali srečanja celotne skupnosti in skupinska obredovanja, da bi se okopali v izjemno prodorni (frekvenčni) kozmični kopeli. Česarkoli naj bi bili deležni v času zimskega sončnega obrata, ima en sam namen: POTREBNO SPREMINJANJE!
Na zimski solsticij so nekdaj (ponekod pa še danes) v skorajda vseh kulturah na vseh celinah in v različnih zgodovinskih obdobjih čakali prehod v nov astronomsko-zemeljski cikel ali leto. To so ponavadi storili v tišini. Svetost prehajanja se je odvijala pozorno, nadvse svečano, brez motečega hrupa, v poglobljeni meditaciji in priprošnji za boljši jutri. Naši slovanski predniki (in tudi drugi planetarni prednamci) so v svojih pečeh prižgali ogenj, velik lesen panj (kasneje imenovan božični čok) in s tem simbolno zanetili ogenj preobrazbe, ki je moral goreti tedne in celo mesece, da bi se spremembe lahko usidrale in izpeljale. Ta ogenj ponekod ni smel nikdar ugasniti. Simbolni ogenj večnega spreminjanja in blagodejna tišina sta imenitna opomnika. Da ne bi pozabili na življenjski namen in krogotok ter ves čas potrebno spreminjanje krepili z energijo pozornosti," piše duhovna učiteljica dr. Mira Omerzel - Mirit.
Čas za samoizpraševanje in manifestiranje
Zakaj ne bi ta dan izkoristili za razmislek, kako boste izkoristili daljše dneve, ki so pred vami in prihajajoče leto ter se poslovili od stvari, ki vas bremenijo.
Ne dopustite si, da dnevi nenehno bežijo mimo vas. Naj bo najkrajši dan v letu dan, ko boste temeljito premislili, kaj bi bilo dobro, da v svojem življenju spremenite, in kako življenje obogatiti. Udobno se namestite v najljubši kotiček doma ali pojdite na najljubši kraj v naravi in razmislite, kaj boste odpravili iz življenja in čemu boste v prihajajočem letu posvetili največ časa in energije.
Prižgite ogenj ali sveče, kot so to počeli včasih. Vržite v ogenj preobrazbe (lahko le v mislih, ali pa napišete na papir in ga sežgete) vse, kar ne velja.
Lep vstop v nov cikel in srečno novo leto!
- Poglejte si še: Kaj so počeli naši slovenski predniki ob zimskem solsticiju?
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem