Vse od malih nog smo naučeni, da denar ni le nujno potreben za življenje, pač pa je ključen dejavnik za občutek sreče. Poleg tega mediji prikazujejo, da bodo čezmerne količine denarja nedvomno prinesle tudi božanska stanja nirvane.
Da temu ni tako, običajno spoznajo šele starejši ljudje, ko opazujejo svojo preteklost, dejansko srečo in vcepljene družbene vzorce. Ugotovijo, da človek resnično potrebuje le osnovne materialne dobrine.
Dober primer so tudi dobitniki loterij, ki ne glede na to, kako izjemen je njihov dobitek, po začetnem navdušenju ne poročajo o večji sreči. Pravzaprav poročajo o tem, da postanejo še bolj nesrečni. Denar je kot zdravilo, dober je le, ko ga res potrebuješ. Sicer pa imajo zdravila številne negativne učinke.
Življenje so izkušnje. Denar sicer lahko priskrbi bolj eksotične možnosti, ki pa niso nujno zagotovilo, da bodo tudi zares več vredne.
Dalaj Lama je dejal: »Človek žrtvuje svoje zdravje zato, da ima denar. Nato žrtvuje denar, da si lahko povrne zdravje. Potem je tako zaskrbljen glede prihodnosti, da ne živi in ne uživa v sedanjosti niti v prihodnosti. Živi, kot da ne bo nikoli umrl in umre, kot da ni nikoli živel.«
Ko se pretirano pehamo za denarjem, izgubljamo čas, ki bi ga lahko preživeli z ljudmi, ki so nam najbolj dragi. Izgubljamo trenutke z ljudmi, s samim seboj ali z naravo, ki se jih ne da povrniti. Če živimo za denar, v resnici ne živimo.
Najbolj problematično je, ko pohlep potihoma raste. Več kot zaslužimo, več si želimo in to opravičujemo z izgovori: »Zamudil sem otrokov rojstni dan, ampak dobil odličen posel, tako bom imel denar, da bo moj otrok lahko šel študirati.«
Ko pričnemo opravičevati pohlep, lahko iz nedolžnega primera zraste v: »Zato, da sem obvaroval finančno stanje podjetja, sem uporabil strupene kemikalije.« Tudi glavni pri Monsantu namreč niso pričeli življenja kot korporacijski pohlepneži, ampak so se v to razvili tekom življenja.
Na Princeton univerzi so naredili raziskavo med 450.000 ljudmi o tem, na kateri točki denar ne vpliva več na srečo. Ugotovili so, da po točki, ko ima človek vse osnovne življenjske potrebščine (kot so hrana in zavetje), denar ne prinaša več sreče. Seveda danes veliko ljudi živi v pomanjkanju in nimajo tudi teh osnovnih potrebščin, ki so nujne. In to ni prav! Zagotovo je življenje mnogo lažje, če imamo dovolj denarja, da nam ni potrebno biti v stresu, ali bomo lahko plačali vse stroške in ali bomo imeli dovolj za hrano.
Ne dovolite pa, da mediji v vas stimulirajo pohlep in grozno požrešnost.
Naj bo vaše bogastvo vaša družina, bližnji prijatelji, narava, živali, ki so resnično nezamenljivi zakladi.
Še nekaj pozitivnih lastnosti »življenja z manj« oziroma brez dobrin, ki jih nujno ne potrebujemo:
1. Imeti manj dobrin pomeni imeti manj stroškov in manj stresa.
2. Posedovati manj nepotrebnih dobrin pomeni proizvajati manj odpadkov, kar je boljše za okolje.
3. Je odlična priložnost, da se osvobodimo od tekmovalnosti.
4. Osvobodimo se tudi trdovratne navezanosti na materialno.
5. Smo zgled otrokom, ki so naša prihodnost, da denar ni vse.
Po navdihu: thespiritscience.net
Branko Djoković (Trgovina Krajček) svetuje:
"Vedno se vprašam, ali nekaj res potrebujem?
Potrebujemo le svež zrak, pitno vodo in nekaj hrane (pa ne toliko, kot mislimo). Izgubili pa smo pristno srečo in zadovoljstvo. Ne potrebujemo treh avtov, vikendov, najbolj modernih oblačil... Žal smo izgubili osnoven pogled na to, kaj je potrebno za obstoj nas samih in planeta."
Preberite še
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
