Sami sebi smo ovira

2. 3. 2016
Deli
Sami sebi smo ovira

Miroljuben pogled na svet pomeni biti ljubezniv, dober, zaupljiv in razumevajoč do sebe in do drugih. Jeza in ljubosumje zožita srce. V resnici je v našem srcu dovolj prostora za celoten univerzum. Odprimo svojo notranjost in pustimo, da vsi ljudje začutijo ljubezen in toplino našega srca.

Zelo zgovoren je sledeč miselni poskus: poskušajte razmišljati prijazno in uničujoče hkrati oziroma občutiti ljubeznivo in sovražno čustvo. Spoznali boste, da je to že v osnovi nemogoče. Nemogoče je združiti noč in dan – luč in tema ne moreta obstajati skupaj. Ko vzide sonce, tema v hipu izgine.

Dobre in plemenite misli razsvetlijo naš fenomen ter s tem prečistijo tudi svadhišthana čakro. Molitev, mantra in usmerjenost v dobro postopno osvetljujejo naše temne strani. Izpolnimo svojo meditacijo z ljubeznijo, s predanostjo, z razumevanjem in s toplino do sebe in drugih.

Postanimo kot sonce, ki sije za vse, za rastline, živali in ljudi – vsakdo od njih naj vzame toliko toplote, kot je potrebuje.

Svadhišthana čakra je, kot že rečeno, drugi mejnik na poti našega razvoja. Odločitev, da bi naredili ta korak, je za večino ljudi težka. Ko nekdo reče: "Vrata so odprta, zdaj lahko vstopite," za vrati pa prežijo divji tigri, pot je zaraščena s trnjevo goščavo in z varljivimi močvirji, kjer je vse polno krokodilov, kač in škorpijonov, za vsem tem pa se odpira na videz neskončen ocean – se vsak raje umakne in zakliče: "Zaprite že vendar ta vrata!"

Ta pogled se nam ponuja, ko se dvignemo iz zaščitniške teme nezavednega, da bi prodrli v prostore zavesti svadhišthana čakre. A tigri, kače in škorpijoni so naše lastnosti – vse to je v nas. Nihče nam ne grozi od zunaj; bojimo se senc, ki smo jim sami določili vsebino. Sami sebi predstavljamo oviro na svoji poti, nadaljevali bomo lahko le, če jo očistimo sami.

Kako se lahko osvobodimo? Ko popustimo in podarimo svobodo.

Dati svobodo drugim pomeni biti sam svoboden. Očistiti pot drugim pomeni istočasno očistiti tudi svojo pot. Zato se nam ni treba bati, temveč bodimo veseli, da je naša zavest dosegla raven svadhišthana čakre. Zdaj se začenja obdobje novih in zanimivih izkušenj. Kundalini je tukaj mlada in vihrava, kot bi bila v puberteti, in nadaljnji razvoj skladno z naravo pred nas postavlja kar nekaj izzivov. Ego se krepi in bori za svoje občutke ter pravico do obstoja. Ko pridobivamo jasnost, se bolj zavedamo svojih dobrih lastnosti, pa tudi slabosti in težav. Ko ležimo v postelji in spimo, ne opazimo nereda v sobi. Takoj ko pa se prebudimo in ozremo naokrog, se zgrozimo in rečemo: "Kakšen nered, grozno! Takoj moram pospraviti." – in začnemo delati.

Vishwaguru Paramhans Maheshwarananda v knjigi Skrite moči v človeku

Celoten članek lahko preberete v tiskani Sensi februar/marec

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja