V čem se zen meditacija razlikuje od drugih meditacijskih metod?

5. 10. 2015
Deli
V čem se zen meditacija razlikuje od drugih meditacijskih metod?

Mnogi, ki se imajo za ''realne'' in ''prizemljene'' menijo, da meditirajo taki, ki ne vedo, kaj bi sami s seboj, in ki so v vsakdanjem življenju nekako izgubljeni ali pa od njega povsem odmaknjeni. Nekateri so tudi prepričani, da tisti, ki meditirajo, bežijo pred najrazličnejšimi težavami in si na tak način ustvarjajo notranje pribežališče, nekakšen “varen prostor’’.

Negativni stres, ki mu je podvržen sodobni človek, pa reže v vse globlje in globlje plasti njegove osebnosti. Tudi depresija se velikokrat razvije kot čustvena prilagoditev na neuspešno razreševanje napetosti oziroma stresov.

Dejstvo je, da stres odločilno vpliva na življenjski slog, oba pa sta pomembna dejavnika slabljenja imunskega sistema in s tem slabljenja splošnega zdravja. Vse več je bolezenskih stanj, za katere običajno ni druge razlage, kakor ta, da so vzroki zanje neznani oziroma so psihosomatskega izvora.

Mnogi tudi menijo, da se za vzpostavitev notranjega miru oziroma za boj proti stresu ni potrebno posebej ukvarjati z nečim takim, kot je meditacija. Prepričani so, da je za sprostitev dovolj sprehod v naravi, ukvarjanje s kakšnim sproščujočim hobijem, športno aktivnostjo ali čim podobnim.

Hkrati pa se po drugi strani pojavlja tudi vse več resnih znanstvenih in tudi medicinskih raziskav, ki pričajo o dokazljivo koristnih učinkih meditacije. Prav tako je vse več  strokovnjakov, ki so prepričani, da je za učinkovit boj zoper negativni stres poleg telesnih aktivnosti, pomemben tudi objektivni vpogled v čustvovanja, odnose, odzive na neuspeh, v ambicije, pričakovanja in podobno.

Ena izmed osnov zen meditacije je prav takšno objektivno zrenje vase, s čimer je lahko to zelo učinkovita vseživljenjska protistresna metoda. Na razvitem zahodu, predvsem v Ameriki, je zen meditacija že desetletja zelo priljubljena med intelektualci, mlajšimi poslovneži in ljudmi iz sveta zabave.

V čem se zen meditacija razlikuje od drugih meditacijskih metod?

Med ''poznavalci'' vlada prepričanje, da je zen nekaj zelo zahtevnega, običajnemu človeku težko razumljivega, nekaj v kar imajo vpogled le ''izbrani''. Ampak to so le nekateri izmed zmotnih stereotipov o tem, kaj naj bi zen bil.

V procesu meditacije, še posebno v zenu, ne gre le za sproščanje duha ali telesa, kakor denimo med sprehodom v naravi ali med počitkom. Zen meditacija je predvsem proces zavedanja notranje tišine, ki odstira mnoge plasti človekove biti, pri čemer je sprostitev le stranski učinek!

Gledano metodološko, v zenu ni trdnih pravil in nekakšnih opornih točk, ki naj bi se jih praktikant držal, da bi nekaj dosegel. Zen človeka vseskozi usmerja k vsakdanjemu življenju. Na tej poti raziskovanja lastne biti, naj bi se praktikant metodološko in psihološko opiral le na njegove lastne izkušnje.

V zenu tako govorimo le o priporočilih in napotkih, ki človeka spodbujajo, da bi raziskoval, ne pa posnemal! Iz navedenega izhaja, da se v  zenu zatorej ni primerno posluževati izrazov učitelj in učenec, saj gre za vzajemnost odnosa, kjer ni nadrejenega, ki ''že'' ve in podrejenega, ki ''še'' ne ve.

PRAKTIČNA VAJA:

  • Prav sedaj, TA! trenutek priprite oči (ni jih potrebno zapirati, da ne bi kdo pomislil, da spite na delovnem mestu) in skušajte ugotoviti, kje najprej začutite dotik vdihanega zraka s telesom oziroma s kožo.
  • Nato naprej opazujte, kako dolgo in do kod v telesu še občutite vdihani zrak. Enako, a po obratni poti, opazujte izdih. Dihajte povsem običajno, ne upočasnjevati ali nadzirati dihanja. To, po lastnem občutku, počnite eno do dve minuti.
  • Če vam čas dovoljuje, z vajo nadaljujte  tako, da hkrati z opazovanjem vdihov in izdihov, le-te tudi štejete. In sicer štejte le vdihe. Torej pri vdihu ENA, nato izdih in pri naslednjem vdihu DVA in tako naprej do deset.
  • Ko pridete do deset, pričnite znova. Vedno, ko se zaštejete, začnite z ena. Vajo skušajte nadaljevati toliko časa, da se v enem ciklusu štetja do deset ne boste zašteli. Z opisano vajo boste vadili večnivojsko pozornost.

Naj se poslovim v zenovskem duhu: '' Kakšne barve je bil včerajšnji veter?''

Dušan Osojnik, www.vitazen.si

Osnove zena II
Osnove zena III

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez