Človek je bitje neverjetnih sposobnosti, podobno Stvarniku, le da se tega (še) ne zaveda

29. 9. 2023
Deli
Človek je bitje neverjetnih sposobnosti, podobno Stvarniku, le da se tega (še) ne zaveda (foto: shuttersotck)
shuttersotck

Če se omejimo le na obdobje, ko je človeško telo postalo že dovolj čvrsto in trdno, je razvoj človeških bitij po enem izmed virov, pred približno 100 milijoni let, potekal v ozvezdju Plejad. Sestavlja ga kakih 100 zvezd; med njimi je 7 največjih vidnih tudi golemu očesu.

Tu je bila ustvarjena posebna konfiguracija DNK in na njej temelječe napredno telo bitja, namenjeno človeku. Originalna človeška rasa naj bi torej bili Plejadejci.

Duše z inkarniranjem v fizične forme doživljajo fizično evolucijo, obenem pa same evoluirajo k višjim ravnem zavesti skozi krog reinkarnacije in spiralo rasti. Da bi izkusile fizično evolucijo, duše, ki posedujejo višje gostote zavesti, prehajajo skozi devolucijo ali zgoščanje v snov, v procesu utapljanja v 3D ali 4D stvarnosti. Pri tem morajo svojo vibracijo ustrezno znižati. Ko duše pridobijo zadostna izkustva v fizični stvarnosti (ta proces zaključujejo določene duše na Zemlji), lahko napredujejo k višjim nivojem duhovne lestvice, kjer fizično telo ni več uporabno.

Človeško telo, kakršnega v splošnem sedaj naseljujemo, je bilo načrtovano kot instrument, skozi katerega lahko izkusimo zunanje svetove, in to več dimenzij istočasno. Ima sposobnosti, da sedi, stoji, hodi, teče, skače, opravlja vsemogoča dela, ima pa - ker je kvazi-fizično -, tudi posebne lastnosti, na primer da leti, da postane prozorno in tekoče ter da se teleportira z enega mesta na drugo.

To telo je bilo posebej načrtovano za življenje znotraj gravitacijskih in magnetnih polj razvijajočih se planetov, njegova gostota pa naj bi se mogla z voljo menjati. Dokler ne spoznamo duhovnih zakonov se nam kajpak vse to zdi prazno blebetanje.

Pri razvoju človeške duše pa je v procesu izgradnje individualnosti prišlo do prevelike vloge elementa, ki individualnost gradi. To je seveda človeški ego. Tako se je duša pod vplivom ega vse bolj prepuščala intelektualnim blodnjam ter tako izgubljala zavest o svojem božanskem izvoru.

Poenostavljeno rečeno se je človek kot delec Stvarnika tako vživel v svojo igro v materialnem peskovniku, da se je v njej skoraj popolnoma izgubil. Omejil se je na ozek spekter izkustev ter pozabil na svojo božansko moč ter dejstvo, da njegova kreativnost daleč presega meje materialne zemeljske stvarnosti.

Ko rečemo »človek«, se ne zavedamo veličine, ki stoji za tem bitjem. To je bitje neverjetnih sposobnosti, podobno Stvarniku, le da se tega (še) ne zaveda. Ko to dojamemo, se življenje temeljito spremeni. To se kaže predvsem v tem, da se oprimemo najmočnejših orodij, ki jih uporablja Stvarnik – ljubezni in modrosti.

Največ, s čimer lahko človeku pomagaš, je, da mu ponudiš pomoč pri odkrivanju bogastva v njem.

Zoran Železnikar, prisluhni.si

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"