Vstopite v prostor modrosti ...
Nalezljiva bolezen, ki jo povzroča koronavirus, je svet spremenila v prizorišče globalne pandemije in globoko posegla v naše doživljanje sveta, drugih, sebe. Še pred dvema letoma (!) nekaj, česar si ni bilo mogoče niti predstavljati, zdaj popolnoma dominira vsem našim življenjem in občutkom, naši dnevi se začenjajo z novicami o virusu, naša življenja so omejena z njim, svet izpred dveh let je spomin, ki si ga je vse težje celo predstavljati.
Virus za seboj pušča posledice na vseh življenjskih področjih, ki kulminirajo v človeški psihi. Ustvarja stiske v naših dušah in jih z vsakim dnem podaljševanja krize še poglablja, posebej še v tistih najranljivejših, ki so se z njimi soočali že prej.
Prerasel je okvire zdravstva in predstavlja veliko več kot zdravstveno krizo. V ospredje počasi prihajajo skrbi in negotovosti, ki jih s seboj prinašajo ekonomske in socialne posledice epidemije, ki bodo tudi dolgoročnejše in globlje.
Prav iz tega razloga smo se odločili, da poskušamo pri skupnem spoprijemanju s posledicami krize, kolikor je le mogoče pomagati tudi sami, saj verjamemo, da imamo kot medij poslanstvo delovati tudi v javnem interesu.
Glede na uvodoma opisan presek trenutnega stanja trenutno ni aktualne tematike, katere medijska obravnava bi bila bolj v javnem interesu kot obravnava tematike, ki se je lotevamo s projektom Modra soba.
Raziskave po vsem svetu odkrivajo, da je pandemija koronavirusa določene skupine prebivalstva bolj prizadela
Zlasti ugotavljajo porast simptomov depresije in anksioznosti pri ženskah, mlajši populaciji, ljudeh, ki so zaradi duševnih težav že bili zdravljeni, ljudeh s spremembo zaposlitvenega statusa ter ljudeh z nižjim socioekonomskim statusom.
V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 (!) odstotkov več mladostnikov po poskusu samomora in 50 odstotkov več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. V prvih treh mesecih letošnjega leta je število urgentno obravnavanih še naprej naraščalo.
Ne gre torej več za posamične anomalije, pač pa gre za problematiko, ki postaja sistemska, in ki nakazuje dolgotrajne in občutne posledice za celotno družbo.
Poskušati je potrebno kolikor je le mogoče sistemsko reagirati, in k temu vzpodbuditi čim širši krog ljudi - tako k prepoznavanju težav, ko se pojavijo kakor tudi k usmerjeni prvi pomoči.
Modra soba je projekt, katerega izvedba bistveno prispeva k uresničevanju pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti.
ZZZS poroča, da so težave v duševnem zdravju tretji najpogostejši vzrok bolniškega staleža, ki je med najdaljšimi, in da v zadnjem času zelo narašča bolniška odsotnost zaradi akutnih stresnih motenj.
Podatki Združenih narodov in Svetovnega ekonomskega foruma kažejo, da je na enega umrlega za virusom več kot 200 ljudi zbolelo zaradi različnih oblik duševnih motenj. Danes se vsaka četrta družina sooča s članom, ki ima težave v duševnem zdravju. 6 odstotkov ljudi se sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10 odstotkov ljudi ima težave zaradi stresnih motenj. Po samomorilnem količniku se Slovenija uvršča na vrh povprečij (20 samomorov na 100.000 prebivalcev) med evropskimi državami (EU povprečje: 11).
Slabšanje duševnega zdravja ljudi je postalo globalni problem
Ostaja stigmatizirano in premalo financirano v skoraj vseh državah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da v tretjini vseh držav zaradi omejevalnih epidemioloških ukrepov ni bilo dostopa do večine storitev s področja duševnega zdravja ali pa je bil ta bistveno zmanjšan. Tudi v Sloveniji, kjer je bila dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja že pred epidemijo nezadostna, so se razmere še poslabšale.
Na primer: čakalne dobe za otroške psihiatre in klinične psihologe, ki so bile že prej daljše od šestih mesecev, pogosto celo eno leto ali več, so zdaj še daljše. Tudi stiske med študenti so vedno večje. 89 odstotkov študentov je depresivnih in anksioznih, več je zlorab alkohola in psihoaktivnih snovi.
Med vsemi navedenimi posledicami, ki so zares zaskrbljujoče, je potrebno izluščiti problemska področja, ki predstavljajo vzroke, ki k opisanemu stanju prispevajo, in jih vsaj z medijskega vidika poskusiti obravnavati in poiskati konstruktivne načine za spoprijemanje z njimi, npr.:
1. Področje duševnega zdravja je v Sloveniji še vedno močno stigmatizirano.
Cilj projekta Modra soba: informiranje, širjenje obzorij in demistifikacija različnih duševnih motenj.
Orodje: resnične osebno-izpovedne zgodbe, obdelane z veliko mero občutljivosti; vzbujanje empatije do ljudi v duševnih stiskah; poglobljeni pogovori z eminentnimi strokovnjaki s področja psihologije, psihiatrije, psihoterapije; strokovni in informativni članki, ki razkrivajo zapletene labirinte človeške psihe, ki bodo zainteresiranim bralcem pomagali identificirati težave že v začetkih, tako pri sebi kot tudi pri svojih bližnjih ali znancih.
2. Slaba dostopnost strokovne pomoči, predolge čakalne dobe in preobremenjenost centrov za duševno zdravje, ki se je med pandemijo še povečala.
Cilj projekta Modra soba: pomoč pri samo-prepoznavanju duševnih stisk; informiranje o različnih vrstah psihoterapij; vzpodbujanje k iskanju strokovne pomoči; posredovanje preverjenih in varnih orodij za samopomoč (meditacija, dihalne tehnike, ples, metode čuječnosti ...);
Orodje: sistematična predstavitev različnih psihoterapevtskih šol skozi serijo videov; brezplačni spletni programi in delavnice.
3. Pandemija - tako kot vsaka druga krizna situacija - negativno vpliva na vsakdanje duševno funkcioniranje celotne populacije (strah, negotovost, pesimizem, agresivnost ...)
Cilji projekta Modra soba: konstantna psihološka podpora v obliki pozitivnih misli, citatov, navdihujočih foto vsebin, kratkih filmov; vzpodbujanje k življenjskemu optimizmu in ustvarjalnosti.
Za kaj konkretneje gre?
Na spletni strani Sensa.si smo s projektom Modra soba oblikovali novo rubriko, kjer bomo pripravljali vsebine, namenjene obravnavi aktualne problematike duševnega zdravja na inovativen način, torej kot predstavljeno iz različnih zornih kotov, kar ob uporabi različnih orodij pozitivno vpliva na komunikativnost projekta v odnosu do različnih tipov posameznikov, ki potrebujejo pomoč in se jih trudimo doseči.
Ker se v zadnjem času na naše uredništvo obrača tudi vse več ljudi, ki želijo v obliki osebnih zapisov posredovati svoje izkušnje, uvide ... in z njimi pomagati drugim, želimo v okviru projekta Modra soba tudi podpreti in širiti duh vzajemnosti, medsebojne podpore ter odpiranje in ozaveščanje človeške ranljivosti; prepričani smo, da lahko drug drugemu veliko damo.
Del projekta tudi v obliki video podkastov
Vsebine bi radi komunikativno približali čim večji skupini ljudi, zato bomo del projekta izvedli tudi v obliki videopogovorov, ki jih bo vodila Maja Megla, prepoznavna raziskovalna novinarka in avtorica uspešnice Stres, kuga sodobnega časa. Maja bo v okviru projekta Modra soba pripravila serijo videopodcastov in bo v sklopu Modre sobe gostila uveljavljene in izkušene predstavnike različnih terapevtskih šol in smeri ter sogovnike, ki so pripravljeni razkriti svoje življenjske preizkušnje.
Referenčna avtorska ekipa projekta, ki smo ji prav tako namenili veliko pozornosti, zagotavlja projektu dodatno kakovost, ki temelji v profesionalni pripravi in izvedbi medijske vsebine.
Zakaj Modra soba?
Ker asociira na modrost, na sobo modrosti. Z Modro sobo želimo ustvari virtualno terapevtsko sobo, ki bo na uporabnika delovala terapevtsko, odrešujoče torej, in optimistično, hkrati pa bo ta prostor odseval globoke psihološke rane naše družbe (nasilje, odvisnost, alkoholizem, odtujenost, samomorilnost, osamljenost …), ki se jih moramo zavedati, preden jih lahko (o)zdravimo.
Slovenija je tradicionalno prostor sočutne družbe, kar nemalokrat pride do izraza posebej ob različnih humanitarnih akcijah, ki so ustrezno medijsko podprte. Gre za del nacionalne in kulturne identitete, h krepitvi katere bo topogledno dolgoročno prispeval tudi naš projekt.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
