Zahodni človek ima nalogo povezati modrosti različnih kultur in tradicij sveta v eno samo modrost. Tako pravijo Indijanci. Potomci Majev, Hopijev in drugih plemen so ob tranzitih Venere mimo Sonca v začetku novega tisočletja že pričeli s svečanim obredovanjem praznovati novo.
Maji zatrjujejo, da smo z januarjem 1999 stopili v nov galaktični podsvet. Tedaj naj bi se pričelo naše intenzivno zdravljenje človeštva, pa tudi protest proti vsemu, kar ovira duhovno rast, bujenje in blagostanje. V tem letu je na planetu prišlo tudi do največjega števila zakonskih ločitev. Kakršnikoli poskusi človekove dominacije nad živimi bitji (tudi v zakonskih zvezah) od tedaj pospešeno propadajo − kljub številnim poskusom še večjega nadziranja življenja na Zemlji. Nasprotja povzročajo konfliktnost. Ženske obujajo svojo ženskost, enakopravnost in neodvisnost. Učijo se nevezanosti in še širšega sprejemanja kozmične enosti. Mnogoplastno zavedanje odpira torej vrata širjavam zavesti in obratno − širjave zavesti razkrivajo skrite ravni resničnosti.
Širjenje zavesti odstira zavedanje neštetih dimenzij duha in neznanih razsežnosti bivanja, s čimer se oblikuje tudi za življenje potrebno obilje. Naj še enkrat poudarim: stari Maji so že v stoletjih pred našim štetjem zavestno razvijali širjave svojega védenja in zavedajoče prebujali svoje sposobnosti. Zanimal jih je razvojni tok življenja od samega začetka ‒ lastnega in vesoljnega ‒, od velikega poka pa vse tja do leta 2012, kar je dokaz njihove izjemne duhovne širine. S širjavami duha pa ni mogoče delati slabo.
Znanost, ki ne priznava duhovnih temeljev obstoječega, izgublja tla pod nogami, saj jo opredeljujejo nepovezani in nerazumljeni delčki celote ter razcepljanje namesto povezovanja. Enovitosti v njej ni. Etični znanstveniki, ki se zavedajo daljnosežnosti znanstvenih dognanj in njihovih morebitnih zlorab, svoja odkritja raje skrivajo pred nezrelim (duhovno ozkim) človeštvom, ki je usmerjeno predvsem v pridobitništvo. Toda rojeva se nova znanost – znanost snovnega in nesnovnega, kozmičnega in zemeljskega.
Vsi čakamo na sintezo. Hindujska kozmologija sicer predvideva obdobje kali juge ali temačne železne dobe, v kateri menda pravkar živimo. Opisujejo jo številne knjige. Žal pa ti opisi ne podajajo točnih opisov evolutivnega kozmično-zemeljskega dogajanja, kakršnega pozna majevski koledar. Zamisel krščanske apokalipse pa je precej nasilna ideja o zaključni stopnji zemeljskega cikla, ki naj bi postopoma končeval svet trpljenja in bolečine ter obdobje velikega egocentrizma. Hudič je projekcija uma iz sveta dvojnosti in nasprotij. Tovrstno gledanje podaljšuje trpljenje in bolečo razdvojenost na Zemlji.
Judovski rabin iz Mehike (žal sem pozabila njegovo ime) mi je na sončnem plesu severnoameriških Indijancev v Arizoni (2001) z vso resnostjo in svetostjo povedal: Bog je obljubil, da bo tokrat porazil zlo, če bo le človeštvo tako izbralo. Rabin je prišel mimo, ko sem zdravila Indijanca, ki se je poškodoval pri pripravi tabora. Zaupno me je pogledal in čez nekaj minut pridrvel nazaj z mapo pod pazduho. Bil je pravi strokovnjak za prerokbe različnih tradicij sveta. Pravo odkritje in sreča za mojo radovednost. Poleg judovske Tore in Kabale je do potankosti obvladoval tudi hindujsko, budistično in indijansko sveto izročilo, kar je prava redkost. V mapi je nosil tudi izrezke iz dnevnega časopisja, ki so pojasnjevali in potrjevali napovedi in prerokbe v svetih spisih ljudstev sveta. V eni izmed map je imel kopijo zemljevida Evrope in Amerike. "Poglej," je rekel, "Evropa je kot zmaj, samo malce jo obrni, Skandinavija je taca, Španija je glava, Amerika pa je bik."
Po napovedih naj bi v prihodnjih letih v svojevrstni bitki trčili mišljenjski vzorci stare in nove celine, njihovo medsebojno zaupanje in nezaupanje. Bik in zmaj naj bi s porazom teme nato izbojevala nov čas – čas kozmične ali galaktične zavesti in svetlobe. Čas nezamejenosti in kozmično-telepatske povezanosti z vidnim, nevidnim in tudi (še) nepredstavljivim.
dr. Mira Omerzel Mirit, fragment iz nove knjige TKANJE ŽIVLJENJSKE ENERGIJE, DUHA IN TELESA. Avtorica nas v njej opomni na prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine. Svari nas o pasteh ega in duhovne rasti in razkriva pogubne posledice naših rušilnih misli in čustev. Nujno branje v tem času pospešene preobrazbe. Knjigo lahko naročite na www.veduna.si.
Celoten članek lahko preberete v tiskani številki revije Sensa junij/julij 2021; v prodaji od 4. junija
Poglejte si še: Čas je, da se prebudimo in zavestno kolektivno dozorimo (Sarabraj - Tjaši Artnik Knibbe)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
