Dovolj mi je občutkov osamljenosti, frustracije in odtujenosti od svojega partnerja!

29. 4. 2021
Deli
Dovolj mi je občutkov osamljenosti, frustracije in odtujenosti od svojega partnerja! (foto: pixabay)
pixabay

Kako spreminjati boleče situacije v intimnost? 

Včasih sem na težke situacije v odnosih reagirala na vedno enak način: bila sem jezna, zaprla sem se vase, bila razdražena in večkrat za nekaj časa prenehala govoriti s svojim partnerjem. Vse to pa je pripeljalo do še težjih stvari – ločitve, osamljenosti in frustracij.

Tako sem se nekega dne, ob misli na rek Alberta Einsteina (norost je ponavljati eno in isto stvar ter pričakovati drugačen rezultat), odločila spremeniti svoj pristop – poskusiti nekaj drugačnega.

Dovolj mi je bilo tega, da v svojih odnosih nisem dosegla stopnje intimnosti, po kateri sem hrepenela. Dovolj mi je bilo občutkov osamljenosti, frustracije in odtujenosti od svojega partnerja, še posebej v trenutkih, ko sem se počutila najbolj ranjeno.

Spreminjanje odtujenosti v intimnost

Naj vas popeljem nazaj v tisti trenutek... Bila sem razburjena, ležala sem v postelji poleg partnerja. Tisti večer sva se udeležila rojstnodnevne zabave, kjer je bila tudi njegova bivša partnerka. Po resnici povedano, sem bila ljubosumna. 

»Kaj je narobe?« me je partner vprašal že stotič tisti večer. »Nič ni,« sem odgovorila s hladnim tonom in mu obrnila hrbet. Takrat sem se začela spraševati, kaj se v resnici dogaja. Spoznala sem naslednje: v bistvu nisem bila zares jezna, razburjena ali razdražena. Bila sem ranjena in prestrašena. Počutila sem se izpostavljeno in zavrnjeno.

V tistem trenutku sem izbrala drugačno odločitev. Povedala sem mu, za kaj gre v resnici: nisem se počutila dovolj lepo in dovolj ljubljeno. Strah me je bilo, da bi si izbral drugo in me zapustil. In verjemite mi, da je bilo izjemno strašljivo biti tako ranljiv in se tako izpostaviti. Bila sem zunaj območja cone udobja, vendar se je resnično izplačalo.

Ko sem si upala komunicirati iskreno in iz srca, sem dobila tisto, kar sem potrebovala: ljubezen, povezanost in potrditev. Ta premik, ki sem ga naredila med konfliktom, je začel spreminjati najin odnos in naju zbližal. Povzpela sva se na novo raven komunikacije in intimnosti.

--

Poskusimo, namesto da bi kazali s prstom drug na drugega, prevzeti odgovornost za svoje misli, dejanja in čustva. Da ostanemo iskreni in ranljivi tudi, kadar nas viharno vreme negativnih čustev poskuša ločiti in vsiliti konflikt.

Ob predpostavki, da ste v zdravem odnosu z nekom, ki vas nikoli ne bi namerno prizadel, lahko tudi konflikt spremenite v globljo intimnost in s tem bolje izpolnite svoje potrebe. 

Tu je postopek, po katerem spreminjam boleče situacije v intomnost:

1.     Ustavite se in opazite svoja čustva

Prvi korak je ozavestiti svoja čustva. Poskušajte prepoznati, ko se počutite jezno, prizadeto, razočarano, ljubosumno, razdraženo itd. Ne krivite se za čustva, ki jih čutite. Zavedanje teh občutkov je prvi ključni korak v procesu. 

2.     Vprašajte se, kakšno zgodbo si pripovedujete o situaciji

Kakšne misli vas preplavljajo ob tem? Kakšna prepričanja imate o situaciji, ki vam je vzbudila te občutke? Zgodba v vaši glavi ustvarja čustva v vašem telesu, zato je ključnega pomena, da se zavedate svoje zgodbe. 

V mojem primeru je bila zgodba naslednja: »Moj fant še vedno goji čustva do svoje bivše. Nesramen je in me ne spoštuje. Nočem biti blizu njega. Želim ga kaznovati. In vedela sem, da ne morem zaupati ljudem, saj me vedno zapustijo in prizadenejo.«

3.     Podrobno preučite svojo zgodbo

Na zgodbe, ki si jih vrtimo v mislih, pogosto vplivajo pretekli spomini in izkušnje. Ti ponavadi sprožijo močna čustva, ki nas zaslepijo, da ne moremo ravnati ali razmišljati racionalno.

Torej, kar lahko storimo je to, da natančno pregledamo svojo zgodbo in podvomimo v njo. Je to res? Ali zagotovo vem, da je tako? Kaj so ugibanja, predpostavke in napovedi in kakšna so dejanska dejstva?

V mojem primeru sem imela zelo malo dejstev. Moj fant me ni zapustil, niti ni rekel ali naredil ničesar, kar bi pomenilo, da še goji čustva do svoje bivše. Ko sem natančno preučila svojo negativno zgodbo, sem ugotovila, da jo podpira le malo dokazov.

4.     Prepoznajte globlji vzrok

Vprašajte se, za kaj gre v resnici. Česa niste pripravljeni videti ali čutiti? 

V mojem primeru je bil glavni vzrok to, da se nisem počutila dovolj lepo in ljubljeno. Bala sem se, da bo izbral drugo in me zapustil.

Ta korak je lahko težek, zato si podelite zasluge za pogum, ki ste ga zbrali, da ste prepoznali svojo senco. Ta stopnja zahteva ranljivost, zato bodite prijazni s sabo.

5.     Razkrijte svoje resnične potrebe

Ko prepoznate osnovni vzrok, se vprašajte: »Kaj je temeljna potreba, ki trenutno ni zadovoljena?« Je ta, da sem ljubljena? Da začutim povezanost? Da se počutim posebno in pomembno? Varno? Da izrazim, kar mi leži na srcu?

Pri tem ločite potrebe, ki izhajajo iz strahu in tiste, ki izhajajo iz ljubezni.

Nagonsko bi odgovorila, da potrebujem prostor in nekaj časa, da razmislim. Morda se sliši racionalno in zdravo, toda to je bil le moj ego, ki se je skušal izogniti resnični težavi in bolečini. To je samo povečalo razdaljo in ločenost med mano in partnerjem. Za lažje krmarjenje po tem in iskanje resnične osnovne potrebe se vprašajte: »Ali ta potreba temelji na ljubezni ali strahu?«

Zame sta bili osnovni potrebi ljubezen in povezanost. Morala sem začutiti ljubezen in prisotnost svojega partnerja. Tisto, po čemer sem obupno hrepenela, je bil njegov objem. Iskren objem, zaradi katerega sem se počutila varno in videno. Ljubeč objem, zaradi katerega sem se na koncu počutila ljubljeno, pomembno in posebno.

Ne pozabite biti ljubeči in prijazni do sebe, medtem ko izvajate zgornji postopek. Nihče ni popoln, pogum pa izkažete tako, da si upate pogledati na situacijo iz drugačnega zornega kota. Ostanite radovedni in sočutni do sebe in drugih. 

Vir: Sophie Rosén Hellström, tinybuddha.com, prevedla Pika V. 

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez