3 znaki, da ima nekdo VELIK DUHOVNI EGO

29. 9. 2022
Deli
3 znaki, da ima nekdo VELIK DUHOVNI EGO (foto: profimedia)
profimedia

Ko se odločimo za pot duhovne rasti, tvegamo, da okrepimo svoj duhovni ego. 

Kaj pa sploh pomeni duhovna rast?

Ali to pomeni, da moramo slediti določenemu guruju? Se ukvarjati z jogo, meditacijo ipd.? 

Vsako rast in delo na sebi lahko označimo za duhovno. Kaj počnemo nima nikakršne vloge pri tem. Pomembno je, da se zavedamo svojega vedenja, dejanj, misli, čustev in se trudimo spremeniti tisto, kar nam ali drugim škoduje.

Duhovnost (ali spiritualnost) je širok pojem, ki ga lahko razumemo kot zavestno iskanje boljših poti v življenju. Želeti si več od življenja. Iskanje stika s seboj. Vse to lahko pomeni biti "duhoven". 

In toliko kot je različnih ljudi, toliko je različnih poti osebne rasti in razvoja, zato ne moremo reči, da je nekdo boljši od drugega. Vsakdo bije svoje bitke. Vsakdo doživlja svojo avanturo.

Ko najdemo svojo pot, ko odkrijemo delček svoje resnice, pa se lahko hitro zgodi, da smo prepričani, da smo našli pot, ki bi bila primerna tudi za druge. Ko sami pri sebi opazimo spremembe ter uspehe, si želimo zakričati iz vrha strehe in deliti z drugimi naše ugotovitve. 

Odlično je, če delimo modrosti z drugimi, a pozorni moramo biti, da ne pametujemo drugim, da ne gledamo na njih iz viška, se jim morda celo posmehujemo ali se počutimo večvredne. Zato velja pozornost. 

"Duhovni ego", ki se lahko pojavi v 3 pogostih oblikah: 

1.   Moja pot je edina prava pot

Ko odkrijemo nekaj, kar deluje za nas, mislimo, da bo to dobro delovalo tudi na vse druge. Analiziramo življenje drugih v veri, da bi jim bilo mnogo bolje, če bi se nam pridružili na naši poti. Vsi smo unikatni in imamo različne poti. Kar deluje za nas, morda ne deluje za druge. Tolernatnost do drugačnosti in sprejemanje drugih je tisto, ki v resnici pokaže, da je nekdo "duhoven". 

2.   Želja po spreminjanju drugih 

Želimo reševati, popraviti in pozdraviti druge. A kot vemo, ne moremo spreminjati drugih. Lahko jim le poudimo pomoč in podporo, če to sami želijo. Vsakdo je na svoji poti. Imajo svoja učenja. Opustiti moramo svoja prepričanja, kakšna bi morala biti pot drugih.

3.   Pričakovanja

V odnosih pričakujemo, da bodo partnerji ali prijatelji razmišljali in delali isto kot mi. Vendar lahko delimo z drugimi svoje izkušnje, a brez pričakovanj, zahtev ali obsojanj. Ko pridemo do točke, kjer nismo vezani na to, kaj počnejo (ali ne počnejo) drugi, lahko zares vzpostavimo mir v sebi.

Ne obsojajte se, če se najdete v zgornjih točkah. Vsi kdaj zapademo v ti. “duhovni ego”, a z zavedanjem, da to počnemo, se lahko temu tudi izognemo.

Povzeto po: consciousreminder.com

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez