"Danes sem opazila, da je mogoče gledati svet skozi prosojni cvet široko razprte vrtnice," je zapisala pisateljica Alenka Rebula v enem od svojih zapisov.
"Svet skozi rožo je drugačen, omehča se in zadehti. Obda ga rdeče sevanje, mehke črte zavalovijo in vse postane nežnejše. Ostrine izginejo in naokrog se razlije toplo žarčenje. V sredini se zazibljejo prašniki in zlati venec spregovori o plodni prihodnosti, o najmanjšem, v katerem se nadaljuje življenje. Skozi rožo postanejo moje oči rosno mlade. Nekaj nežnega se me dotakne in me spomni, da rabim lepoto, če naj živim."
Celoten članek o duhovnem pomenu rož lahko preberete v poletni številki revije Sensa.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
