Ko govorimo o tradicionalni kitajski medicini in energijskih razlagah telesa, se jetra pogosto povezujejo z jezo. Toda energoterapevt Saša Momić opozarja, da je takšna razlaga preozka. Po njegovem jetra simbolno ne govorijo le o jezi, temveč tudi o gibanju, življenjski smeri, frustraciji in stvareh, ki jih v sebi še nismo predelali.
*Pomembno je poudariti, da gre za simbolno in energijsko interpretacijo, ne za medicinsko razlago delovanja jeter. Če imate težave z jetri ali zdravjem nasploh, je vedno smiselno poiskati strokovno zdravniško pomoč.
Jeza ni bistvo problema
V tradicionalni kitajski medicini se jetra pogosto povezujejo z jezo. A po Momićevi razlagi je jeza lahko le površina nečesa globljega. Pod njo se lahko skriva občutek, da se človek želi premakniti, pa se ne more.
"Želim oditi, pa ostajam."
"Želim reči ne, pa si ne upam."
"Vem, kaj si želim, pa si tega ne dovolim."
Takrat se lahko pojavi frustracija – energija je prisotna, smer obstaja, vendar ni občutka prehoda. Zato avtor predlaga nekoliko drugačno vprašanje od običajnega "Kaj me jezi?":
"Kaj v mojem življenju se že dolgo poskuša premakniti naprej?"
Jetra kot simbol življenjske smeri
V tradicionalni kitajski medicini jetra pripadajo elementu lesa, ta pa je povezan z rastjo in gibanjem. Les ne raste naključno, ampak proti svetlobi. Prav zato Momić jetra simbolno povezuje z vprašanjem: "Kam grem?"
Človek ima lahko urejeno življenje, službo, dom, partnerstvo in vsakodnevno rutino, pa kljub temu čuti, da je izgubil notranjo smer. Navzven vse deluje. Znotraj pa je občutek, da se nič več ne premika.
V tem smislu jetra v tej energijski razlagi niso zgolj simbol nepredelane jeze, temveč tudi neuresničenega prihodnjega jaza – dela nas, ki bi se rad razvil, pa nima prostora.
Frustracija kot znak zadržanega gibanja
Posebej zanimiva je ideja, da frustracija ni nujno samo neprijetno čustvo, ampak lahko kaže na konflikt med tem, kar človek trenutno živi, in tem, kar si globoko v sebi želi.
Včasih vemo, da si želimo spremembe, a ne naredimo koraka. Drugič čutimo, da nekaj ni več za nas, vendar še ne vemo, kaj bi prišlo namesto tega. Takrat se lahko pojavijo nemir, napetost, razdražljivost ali občutek ujetosti.
Po tej interpretaciji bi bilo vprašanje: Ali moja življenjska energija ve, kam želi, jaz pa ji tega ne dovolim? Kaj je res moje – in kaj sem prevzel/a od drugih?
Momić jetra simbolno povezuje tudi z razlikovanjem med tem, kar je naše, in tem, kar smo prevzeli iz okolice.
Mnogi ljudje leta nosijo:
- pričakovanja staršev,
- občutek dolžnosti,
- tujo krivdo,
- odgovornosti, ki niso njihove,
- identitete, ki so jih zgradili zato, da bi bili sprejeti.
Sčasoma lahko postane težko razločiti, kaj si res želimo in kaj smo se zgolj naučili, da "bi morali" želeti.
Jeza, frustracija in zagrenjenost niso isto
Avtor opozarja tudi na razliko med jezo in zagrenjenostjo. Jeza ima še vedno energijo. Nekaj želi spremeniti. Zagrenjenost pa se lahko pojavi, ko človek po dolgem obdobju frustracije izgubi prepričanje, da se sploh še kaj lahko spremeni.
Takrat se pojavijo stavki:
"Vedno je isto."
"Nima smisla."
"Ljudje se ne spremenijo."
"Takšno je pač življenje."
To je trenutek, ko človek neha udarjati ob zid – in začne okoli tega zidu graditi svojo identiteto.
Včasih ni problem v tem, da nimamo moči – ampak da je ne uporabimo
V različnih kulturnih tradicijah so bila jetra simbolno povezana tudi s pogumom. Ni namreč dovolj, da vemo, kaj si želimo. Potrebujemo tudi pogum, da se v to smer premaknemo.
Lahko imamo močno intuicijo, jasen občutek, kaj bi morali spremeniti, in zelo dobro predstavo o tem, kaj si želimo – pa kljub temu leta ostajamo na istem mestu.
Vprašanje, ki si ga je vredno postaviti
Namesto da se vprašamo zgolj: "Na koga sem jezen/jezna?"
lahko poskusimo še z drugim vprašanjem: "Kateri del mojega življenja se že dolgo poskuša premakniti, jaz pa mu še vedno ne dovolim poti?"
Odgovor se ne skriva nujno v jezi sami, morda se skriva v smeri, ki jo poznamo, pa si je še ne upamo izbrati.
Povzeto po energoterapevtu Saši Momiću za Atma.hr.
