Kaj pomeni biti avtentičen v svojem izražanju, kako vzpostaviti in ohranjati stik z lastno avtentičnostjo in na kakšne načine sabotiramo svojo avtentičnost?
Prvo vprašanje, ki bi ga zastavil v zvezi s tematiko avtentičnosti se nanaša na njen primarni izvor. Ali se kdaj vprašate, iz kje izvirajo kvalitete, ki se izražajo oz. si želijo izraziti preko vašega telesa? Od kod prihajajo impulzi, ki nas poženejo v določeno dejanje, akcijo, govorjenje, razmišljanje?
Upam si trditi, da je odgovor univerzalen. Gre za izraz življenjske energije, ki se znotraj naših teles iz trenutka v trenutek rojeva in pulzira.
Tej življenjski energiji iz gledišča pristopa nenasilne komunikacije pravimo človeške potrebe in ravno razpoznavanje in identifikacija različnih potreb, vsaj meni, izredno pomaga pri temu, da jih lažje izražam. Ne samo da jih izražam, ampak, da poiščem čim bolj ustrezno formo jezika/komunikacije/delovanja, ki bo tovrstnim potrebam omogočila kar se da prost pretok skozme in mi ob tem omogočala ohranjanje integritete ter obzira do ostalih ljudi.
»ŠAKALJI« PROGRAMI JEZIKA in RAZMIŠLJANJA, KI BLOKIRAJO NAŠO AVTENTIČNOST:
Programi jezika in načini razmišljanja, ki so danes vseprisotni med ljudmi so zastareli. Razvili so se pred več 1000 ali celo 10000 leti nazaj. Ne pravim, da je karkoli s tovrstnimi programi in jezikom narobe. Bistvo je v tem, da zares ne podpirajo stika z našo lastno izvorno avtentičnostjo.
Govorim o programih jezika obtoževanja in okrivljanja (»vsega sm jst kriv«; »ti si zajebal celoten projekt«, »tega si res ne zaslužim«, »skozi mi nekaj teži«...), diagnosticiranja (»neumen si«, »nesposoben sem«, »kera budala si«, »s tabo je res neki narobe«, »res imaš slabo energijo«...), groženj (»če ne boš dokončal tega, kar si začel, dobiš kazen«...), zahtev (»to moraš naredit, dolžen si to naredit«).
Način razmišljanja in jezik, ki ga uporabljamo ter naša dejanja na nek način služijo kot forma (»prevozno sredstvo«) izraza naše avtentičnosti.
Zakaj se torej pogosto dogaja, da se ne uspemo in ne znamo izraziti v taki obliki kot bi si to želeli?
Zakaj svoje zamisli, ideje in sanje zatremo, še preden jim dopustimo, da se prosto izživijo znotraj naše domišljije?
Kdo je ta saboter, ki nam preprečuje, da bi navdihe, ki se nas dotaknejo prelili na papir oz. o njih prosto govorili in ustvarjali prostor za njihovo udejanjanje?
Menim, da odgovor tiči v omenjenemu programu razmišljanja in jezika, ki smo ga prevzeli z našim rojstvom.
Ker v tovrstne programe jezika in razmišljanja ne dvomimo in se jih ne zavedamo, ostajamo ujeti v začaranem krogu, s čemur si preprečujemo pristnejšega in polnejšega izražanja naše ranljive in moči polne avtentične esence.
ŽIRAFJI JEZIK, KI PODPIRA IZRAZ NAŠE AVTENTIČNOSTI:
Kot proti pol moralističnemu načinu razmišljanja obstajajo mišljenjski vzorci in jezik, ki podpira in bodri stik z našo esenco.
Govorimo o jeziku življenja, o jeziku občutkov in potreb, s katerimi ni nikoli ničesar prav ali narobe. Gre za univerzalni jezik, ki je enak vsem ljudem (npr. potreba po spoštovanju, miru, učinkovitosti, videnosti, jasnosti... so vsem ljudem enake...)
Tako lahko vsakič, ko kaj razmišljamo, govorimo ali delujemo, preverimo, katere potrebe skušamo zadovoljevati in ali je način našega razmišljanja oziroma komunikacije v podporo aktualnim potrebam?
Da bi stopili globlje v stik z Žirafjim jezikom si lahko pomagamo s ključnim razlikovanjem med observacijami (kaj bi posnela kamera ali zvočni zapis) in interpretacijami (naše zgodbe, obsodbe, diagnoze..), ter z razpoznavanjem naših občutkov in potreb znotraj našega telesa v danem trenutku.
Pod zadnji korak avtentičnega izražanja spadajo konkretne in izvedljive prošnje, ki jih izrečemo sebi ali drugi osebi in s katerimi upamo, da bomo globlje podprli svoje potrebe.
PRAKTIČNI PRIKAZ AVTENTIČNOSTI:
Primer:
Želimo si stika in sodelovanja z uspešnim poslovnežem, saj bi mu radi predstavili svojo navdihujočo idejo.
A) Takoj ko pomislimo, da bi jih povabili na kavo, nas prevzame plaz misli in interpretacij: »brezevze, ziher nima časa...100% me bo zavrnil, kdo pa sm jst da se bo dobival z mano... itak nimam dovolj sredstev, da bi z njim sodeloval, tipu gre itak samo za denar.«
B) Ko zaznamo, da smo podlegli interpretacijam, se lahko pomaknemo v stik z lastnimi občutki, ki so morda: na eni strani vznemerjenje in navdušenje (nad našo idejo) in hkrati morda strah (pred zavrnitvijo) in stiska. Občutke nato predihamo in nevtraliziramo z vstreznimi dihalnimi vajami in drugimi somatskimi tehnikami.
C) Nato se pomaknemo v stik z našimi potrebami in jih ovekovečimo; npr. potreba po stiku, sodelovanju, slišanosti z našo idejo in učinkovitosti pri izvedbi projekta.
Tako kot smo »dihali z občutki«, tako sedaj predihamo naše potrebe in jih v polnosti zaobjamemo ter zanje ustvarimo prostor znotraj svojega telesa.
D) Ko smo v globokem stiku z našimi potrebami si dovolimo kreativnega razmišljanja v zvezi s tem, kako bi lahko naše potrebe v čim večji meri zadovoljili in pa kako smo lahko v obziru prav tako do potreb dotične osebe.
Nato oblikujemo konkretne in izvedljive prošnje sebi in drugi osebi.
-Primer prošnje sebi: Da natančno razdelam svoj poslovni načrt in vsaj 3 konkretne predloge za možno sodelovanje.
-Prošnja dotični osebi: Da jim napišem mail oz. jih pokličem in preverim, če bi se sestali na spoznavnem sestanku.
E) Da bomo resnično delovali iz energije prošnje, si lahko zamislimo scenarij zavrnitve; Kaj se lahko zgodi v kolikor nam druga oseba reče »NE« oz. zavrne našo prošnjo?
Pri postavljanju prošenj je ključnega pomena graditi na kapaciteti sprejemanja zavrnitev z zavedanjem, da z nami ali z našim projektom ni ničesar narobe v kolikor nam druga oseba reče »NE«. Prav tako lahko treniramo ohranjanje empatične drže v odnosu do osebe, ki (lahko) zavrne našo prošnjo. Skušajmo razumeti, da imajo oni prav tako svoje potrebe in da, v kolikor rečejo naši prošnji »NE«, je to način s katerim rečejo »DA« neki drugi prošnji in določenim dragocenim potrebam.
V kolikor vas zanima krepitev veščin avtentičnega izražanja, empatije in poslušanja, čustvene inteligence ter postavljanje mej v komunikaciji ste vabljeni 9., 10. in 11. junija na uvodno delavnico globalnega pristopa nenasilne komunikacije po Marshallu Rosenbergu, ki se bo odvila v Ljubljani.
Nadvse interaktivna delavnica bo potekala vsak dan 3h.
Če se prijavite do 31.5. ste deležni cene za zgodnje prijave (155 eur), v kolikor navedete, da se prijavljate preko Sense, pa prejmete še dodaten 10% popust.
Več informacij o delavnici najdete tukaj.
Uradna spletna stran: www.javorvogelnik.com
Za ogled video vsebin na temo komunikacije sledite YouTube profilu
Za izvedbo delavnice nenasilne (NVC) komunikacije za vodje ali zaposlene v vašem podjetju ter za individualna srečanja lahko pišete na Javorsv@gmail.com
Javor Škerlj Vogelnik je dipl. prof. psihologije športa in mednarodni certificiran trener (www.CNVC.org) globalnega pristopa nenasilne komunikacije. Od leta 2015 deluje kot trener NVC komunikacijskih veščin v poslovnem okolju, na univerzah, v mladinskih centrih in drugih organizacijah. Nenasilna komunikacija mu predstavlja most k poglobljenemu stiku s seboj in drugimi, hkrati pa ga navdušuje njena praktična uporabnost v vsakdanjem življenju in odnosih.
javorvogelnik@gmail.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
