V kaosu občutkov, dogodkov, strahov in želja je treba ... zaspati. Ne zares in v postelji, ampak v umu.
Bolj so stvari napete, bolj si naš um prizadeva, da bi zadevo rešil. Težava je v tem, da to presega njegove sposobnosti. Zmore samo variante, ki jih že pozna, ali kombinacijo teh variant, tako kot dober računalnik. Ne zmore pa utihniti, odnehati, računa samo nase in si ne prizna, da obstajajo tudi drugi načini razmišljanja, ki jih sam ne zmore. Ne odlikuje se po skromnosti ...
Kaotično stanje jasno nakazuje, da so se stare poti zavozlale. Potrebno je - kot pri vlaku, ki drvi po vedno istem tiru in pride vedno na isti kraj - prižgati rdeči signal. Ko vlak obstane, bo možno premakniti tračnice brez nesreče. To je težko narediti, kajti bolj smo razburjeni, iz sebe in negotovi, bolj čutimo pritisk, da bi nadaljevali na isti način. ZDI SE EDINI MOŽNI NAČIN.
Prav zato je potrebna odločna, brezkompromisna pavza. Da sploh lahko dojamemo, da OBSTAJAJO druge možnosti. Ne preganja nas realnost, preganja nas naš samo privzgojeni, stari in utečeni življenjski slog. Vlada nam kot tiran, ki ne dovoljuje dvomov, kritik in odmika. A prav zunaj te ječe, te diktature se odpre nebo, zasijeta svoboda in olajšanje.
Vzemimo si - ko je najbolj divje - cel dan zase. Če ne zmoremo, vsaj nekaj ur zase. V zavesti, da je nujno. Da je bolečina na pohodu. Če bi zboleli, bi z visoko vročino to lahko storili in svet se ne bi ustavil. Zakaj ne moremo tega storiti trezni, zdravi, v zavestni svobodi in jasnosti glede tega, kar je najvažnejše?
Vzemimo zares same sebe, ko smo potrebni jasnosti in pomoči, ki počiva v našem dnu, a v drvenju ni dostopna. Tam je tiho, tam sanajajo še nerojene misli, tam se začenja novo, ki rešuje naš kaos pred sesuvanjem v nič. Tam je ljubezen, na katero pozabljamo, ko postane vse ostalo preveč važno.
Tam je smisel našega življenja.
- Poglejte si še: 11 misli za trenutke, ko se počutite izgubljene
- Najmočnejši kozmični dogodek leta! Prihaja SONČNI MRK (8. april)
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
