Katero čustvo je povezano s katerim organom?

Skrivnostna vez med čustvi in organi

Krvne žile, limfni in živčni sistem ter sistem energetskih meridianov se prepletajo med seboj in komunicirajo ter povezujejo celo najbolj oddaljene dele našega telesa. To si najlažje predstavljamo, ko pomislimo na refleksoterapijo, pri kateri se pritiska na določene točke na stopalih in tako vpliva na oddaljene organe in krepi zdravje.

Kljub velikemu napredku diagnostike nam merilni inštrumenti in znanost ne morejo razjasniti povezave med pritiskom prstov veščega terapevta na stopalo in rezultatov – npr. boljšega delovanja jeter ali želodca. Težava je nepoznavanje enega izmed glavnih elementov, ki določa zdravje – človeške energije.

Čustva so energija

Energija se med drugim odraža tudi v čustvih. Čustva so naš specifičen odnos do sebe, do drugih ljudi, predmetov, pojavov ali stanj, v katerih se znajdemo. Doživljamo jih kot sestavni, neločljivi del nas samih. Medtem ko se z njim istovetimo, pogosto postanemo to čustvo. Za osebo, ki jo pogosto vidimo v čustvu jeze, bomo rekli, da je jeznoritež, ker imamo takšne izkušnje z njo, če pa smo mi ta oseba, bomo imeli občutek, da smo se razjezili, ker nas je nekaj razjezilo.

A pogosteje kot se jezimo, lažje nas je razjeziti. Zakaj? Ali to pomeni, da se vsa čustva kopičijo v našem telesu in nas je vsakič lažje iztiriti? Kje se kopičijo? Tradicionalna kitajska medicina razlaga povezavo med čustvi in delovanjem naših organov. Čustvo je energijski dogodek, ki povzroča naraščanje energije v določenem delu telesa, odvisno od tega, za katero energijo gre.

»Pretirana ali potlačena čustva porušijo ravnovesje, ki moti delovanje telesa,« opozarja zdravnica tradicionalne kitajske medicine dr. Wu Lingling iz Centra TKM v Ljubljani in razlaga: »Čustva sama ne pomenijo neravnovesja v telesu. So pa lahko pretirana ali pa jih ne doživljamo zaradi kakšnega travmatskega dogodka (jih potlačimo) in zaradi tega pride do porušenega ravnovesja. Sreča in blaginja npr. predstavljata pozitivno čustvo, dokler to ni pretirano in preide v vzhičenost, kar lahko povzroči hitrejše bitje srca, visok krvni tlak in posledično (zelo karikirano) povzroči srčni zastoj. Tako pozitivna kot negativna čustva so še vedno čustva, potreben je le nadzor – da ne pride do presežka tako enega stanja (pozitivnega, npr. sreče) kot drugega (negativnega, npr. občutka nesreče in žalosti). V kitajski medicini ni nič samo belo ali črno, vse je treba gledati s stališča nenehnega medsebojnega sodelovanja. Strah ni nujno negativno čustvo, saj je določena mera strahu potrebna, da se zavarujemo pred nevarnimi okoliščinami. Pomembno je obvladovanje čustev, da ne pride do odklonov in da se, kadar do tega pride, ne prepuščamo določenemu čustvu (tako pozitivnemu kot negativnemu) predolgo, saj to lahko vodi v neravnovesje in posledično v bolezen določenega organa.«

Pogosta zmota je, da je ravnovesje, v katerega nas skušajo pripeljati različne duhovne prakse, nekaj dolgočasnega, enoličnega in da povzroča otopelost. Stanje ravnovesja je pravzaprav odsotnost negativnih čustev, kar seveda ni možno doseči v vsakem trenutku, toda zavedanje o škodljivosti nabiranja teh čustev nam bo pomagalo, da se jih lažje znebimo. Biti v ravnovesju pomeni biti srečen in zadovoljen brez zunanje spodbude, naš um in duh pa postaneta ustvarjalna, ker se ne ukvarjata s seboj. Bolj kot bo naraščala zavest, lažje se bomo izogibali ustvarjanju takšnih čustev. In to seveda ni enako kot potiskanje čustev.

Dr. Wu pravi, da moramo za ukrotitev negativnih čustev najti le pravilno metodo – čim bolj moramo biti veseli in srečni, saj bomo težko postali jezni, če bomo na življenje gledali z vesele plati.

In kako najti pravo metodo? Dr. Wu pravi, da vsak od nas najbolje ve, kaj ga osrečuje in kako doseči blaženo stanje. »Da boste obvladovali stres in jezo, da ne bosta postala kronična, vsakodnevna, bodite veseli. Pojte, plešite, potujte, hodite v hribe oz. delajte to, kar vas osrečuje. Tako boste najpreprosteje uravnavali stres, negativna čustva pa bodo hlapela ‘sama od sebe’.«

Nemoteni pretok

V nasprotju s stanjem ravnovesja različna čustvena stanja neposredno motijo delovanje naših organov. Ko nas prevzema neko čustvo, preprečuje nemoten pretok energije po meridianih, energetskih poteh, po katerih se energija razporeja po telesu in prinaša gorivo do vseh sistemov v telesu ter ima vitalni pomen za pravilno delovanje organov.

Čustvena stanja in zunanji vplivi neposredno vplivajo na delovanje našega energetskega sistema ter s tem na stanje našega telesa v celoti. Tradicionalna kitajska medicina opisuje, kako vsako čustvo, ki je pretirano, lahko moti delovanje določenega organa. Dlje časa in bolj močno kot smo v določenem čustvenem stanju, bolj se ta učinek kopiči in delovanje organa, na katerega vpliva, se podira.

»Zavedati se morate, da vas bo pretirano čustveno stanje prej ali slej vodilo v bolezen, zato svoje zdravje in srečo vzemite v svoje roke,« spodbuja dr. Wu in opozarja, da ne smemo dovoliti, da bi se neko čustvo v našem telesu zadržalo več kot dva do tri dni, v nasprotnem se v našem telesu že začne kazati presežek. Dr. Wu obenem opozarja, da čustev ne smemo potlačiti, da jih moramo začutiti in izživeti, a da ne smemo dopustiti, da bi preplavila celo telo, saj ga bomo s tem le vrgli iz ravnovesja.

Jeza in jetra

Katero čustvo je povezano s katerim organom? Na to vprašanje odgovarja stavek: Na jetra mi greš, ki opisuje, kaj se dogaja, ko se jezimo. Jeza proizvaja motnjo v našem energetskem sistemu na jetrih, ki ne prejemajo energije, ki jo potrebujejo, stara uporabljena energija pa se blokira in kopiči v njih. Takšno stanje lahko primerjamo s tem, da bi vdihnili svež zrak in ga ne bi izdihnili. Torej, ne glede na to, kako svež je bil zrak, moramo ga izdihniti. Jeza bo ustvarila to blokado in stara energija se bo zadrževala v jetrih.

Če se torej preveč jezimo in tudi če jezo potiskamo, bo ta motila prejemanje in sproščanje energije. Dan za dnem jetra tako izgubljajo svojo funkcijo. Ali to pomeni, da je jezo treba ignorirati? »Ne, ker čustev ne moremo preprosto izbrisati. So rezultat našega življenja. Toda če namesto jeze ali potiskanja jeze izberemo razumevanje in ukrepanje z akcijo, bo negativna energija stekla iz telesa in telo bo spet prešlo v harmonično stanje. Ne bo se nam torej treba razjeziti, ker se jeza preprosto ne bo niti ustvarila,« pravi dr. Wu. Ljudje, ki pogosto potiskajo jezo, razvijejo težke bolezni, kot so bolezni jeter ali tumorje.

Veselje in srce, žalost in pljuča

Pogosta žalost ali preveliko navdušenje vodita v neuravnovešenost delovanja meridiana srca. Žalost ali zaskrbljenost po kitajski medicini lahko peljeta do neravnovesja pljuč, ki potem lahko napreduje v neravnovesje energije srca. Neravnovesje meridiana srca se med drugim odčita kot zadržanost, bojazljivost, pospešeno potenje in bleda polt. Osebe, ki jim takšno obnašanje preide v navado, tvegajo bolezni srca, osrčja, želodca in grla.

Strah in ledvica

Strah in depresija sta čustvi, ki najbolj poškodujeta vitalno energijo ledvic. »Ledvice so vrata življenja, saj dajejo energijo celi vrsti drugih sistemov v telesu: žlezam z notranjim izločanjem, ušesom, kostem, reproduktivnim organom. So organ pomlajevanja, dobrega počutja in prenove. Zdrava energija v ledvicah ustvarja odločnost in pripravljenost na spremembe, zato moramo ledvica nenehno krepiti,« opozarja dr. Wu. »Krepite jih lahko z juho iz jajc, svinjskimi ledvicami ali jetrci, najpomembneje pa je, da so vaša čustva uravnotežena, pomagate si lahko tudi s prehrano.«

Zaskrbljenost in vranica

Zamišljenost, pretirano zapletanje vsega mogočega ali zmedenost so odzivi, ki so povezani z neravnovesjem energije vranice. Če pogosto in dolgo premišljujemo, se vračamo nazaj in spreminjamo odločitve, motimo pravilen pretok energije skozi vranico. Telo se bo odzvalo s težavami z želodcem, prebavo in kožo.

Če vemo, katera čustva so povezana s katerim organom, bomo lahko naredili novi zemljevid svojega telesa. Težave, ki nas morijo, so opozorila in prošnje telesa, naj spremenimo stališča in obnašanje. Če ozavestimo te znake in spremenimo pristop, se bomo velikokrat lahko izognili razvoju negativnih čustev in telo nam bo vrnilo z zdravjem in dobrim počutjem.

Pomagajmo si lahko tudi s petimi barvami (zelena, rdeča, rumena, bela, črna) in petimi okusi (kislo, grenko, sladko, ostro, slano), ki jih bomo z raznovrstno prehrano vnesli v telo in bodo pomagali uravnovesiti naše jezo, zaskrbljenost, žalost in skrb.

Mirko Vragović, Petra Arula

• Preberite si še: 5 čustev, ki vplivajo na naše organe
• in Pridružite se posebnemu Sensa izzivu ZA ZEMLJO

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj