Kako je mati sina naredila za nadomestnega partnerja

24. 9. 2023
Deli
Kako je mati sina naredila za nadomestnega partnerja (foto: shutterstock)
shutterstock

Preberite si zgodbo o patru Marku, ki je zapisana v knjigi "Poročen z mamo", in govori o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki vodi v resne težave in stiske moškega v njegovi odraslosti. 

Želel sem izvedeti več o izvorni družini patra Marka. »Kako ste postali 'reševalec"?« me je zanimalo. »Mi lahko poveste kaj o svojem odraščanju?«

Oče Jack in mati Mary sta odraščala v Detroitu. Jack se je čutil dolžnega poročiti z Mary, potem ko je zanosila. Kmalu po poroki se je vključil v vojsko, kjer mu je bilo všeč, zato je postal poklicni vojak. Toda Mary je sovražila življenje častniške žene. Pogrešala je mamo in prijatelje. Bila je jezna na Jacka, ker ga nikoli ni bilo doma, da bi ji pomagal. Ko se je rodila Katherine, je bil Jack v Koreji. Mary pa je bila preveč depresivna, da bi hčerki izkazala ljubezen in pozornost. Katherine je tako odraščala ob televiziji, malodušna zaradi zanemarjanja.

Pred prvo misijo v Vietnamu se je Jack z ženo in hčerko, takrat že dvanajstletnico, preselil nazaj v staro četrt v Detroitu. Mary je bila navdušena in njeno počutje se je izboljšalo. Večer pred odhodom v Vietnam sta se ljubila in to je prineslo nepričakovano posledico - Marka, ki se je rodil, medtem ko je njegov oče uril južnovietnamsko vojsko.

Da bi se izognil četrti misiji v Vietnam šest let pozneje, je Jack inkoristil možnost upokojitve po dvajsetih letih služenja, ne glede na starost. Star je bil komaj enainštirideset let. Ni imel nobene kvalifikacije zunaj vojske in doma se je počtil utesnjeno. Cele dneve je z družbo postopal po okoliških lokalih.

Sprva se je Mary trudila, da bi družino obdržala skupaj. Zvečer je moral Mark iskati svojega očeta od lokala do lokala in ga pripeljati domov. Toda doma je Jack pogrešal svoje pivske tovariše, kar je svoji postarani, depresivni ženi s preveliko telesno težo, silno zameril. Mary se je trudila le še nekaj mesecev.

Hči Katherine je pobegnila pred zaključkom srednje šole. Materi je občasno pošiljala razglednice iz različnih krajev, a vedno brez naslova pošiljatelja. Mary se je stanje postopoma slabšalo, in ko ji je umrla mati, je postalo še bolj brezupno. Hčerke ni imela več ob sebi, mož pa je bil ves čas pijan. Večina ljudi, ki jih je v soseščini poznala, se je odselila. Sina Marka je videla kot svoj zadnji
izhod.

Mark je razumel, da njegova mati potrebuje pomoč, ki je oče ne more zagotoviti. Pogosto je poslušal mamo, kako je jokala in se pritoževala, predvsem nad očetom. Neredko je vzela Marka v posteljo, da je spal raven nje. Čeprav ni bilo spolnega stika, je spanje v isti postelji trajalo vrsto let. Mark ji je zagotavljal čustveno oporo, ki jo je potrebovala, da je lahko prenašala moža alkoholika ter pesimizem in depresijo.

Všeč mu je bilo, ko ga je v srednji šoli mati prosila, naj postane duhovnik. Misel, da bi se moral dobivati z dekleti, mu je namreč povzročala tesnobo. Zaradi poželenja po lepih dekletih v šoli, ga je težila krivda iz spone lojalnosti. Odločitev, da bo postal duhovnik, je že zgodaj uporabljal kot izgovor, da je lahko ostal zvest svoji materi, obenem pa mu je pomagala potlačiti lastne spolne želje, s katerimi je prišel v stik šele veliko pozneje. 

Markovo otroštvo je imelo vse dejavnike patološke navezanosti matere na sina. Oče se je oddaljil od družine - ni sicer umrl ali se ločil, temveč je bil zaradi bežanja v delo in alkoholizem za sina čustveno nedostopen.

Mati ni imela odraslih prijateljev ali sorodnikov. Obrnila se je k sinu, ki ni bil njena prva izbira, temveč zadnja rešilna bilka iz brezna obupa. In on ji je rad pomagal. Z leti je spoznala, da bo morda nekoč od nje odšel, in te misli ni prenesla. Za njeno nezavedno je bila edina možnost, da bi Mark kdaj odšel k 'drugi ženski', zastrašujoča. Duhovništvo je bilo kompromis. Ker se je predal Bogu, je lahko ostal zvest njej, svoji materi. 

Iz knjige Poročen Z MAMO, Dr. Kenneth M. Adams in Alexander P. Morgan, založba Pivec

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja