Nimate nikogar, s komer bi lahko šli dopust? S tem se vam res ni treba obremenjevati: za sproščujoč oddih in polno življenje nista potrebna dva.
Vedno več je raziskav, ki potrjujejo, da so samski ljudje lahko prav tako zdravi, srečni ter živijo enako polno življenje kot tisti, ki imajo partnerja.
Pomembno je le, da z življenjem ne odlašate do srečanja s sorodno dušo.
Ločeni, v iskanju partnerja, prevarani, iz pravkar razpadle zveze ali še nikoli vezani ... cela kopica podtipov ljudi, ki jih označujemo s pridevnikom samski.
A čeprav je takšnih, ki so samski, solo ali single ogromno število, se včasih zdi, da se morajo nekako vedno opravičevati ali razlagati, zakaj je njihov status prav tak, kakršen je. "S polnimi pljuči sem zaživela šele leta 2008, ko sem se ločila od moža, s katerim sem bila poročena pet let," pravi Julija. "Med nama ni bilo prepirljivosti ali grobosti, bila sva si le tako različna, da nisva razumela okusov in interesov drug drugega. Čeprav od ločitve naprej živim sama, nisem ne potrta ne izolirana od ljudi," nadaljuje 35-letna učiteljica geografije.
"Moje življenje je polno in dinamično, svoboda pa mi je pisana na kožo. Edino, kar me moti, so vprašanja starejših članov družine in sosedov, ki jih zanima, kdaj se bom spet oženila in zakaj sem se sploh ločila. Kot da bi z ločitvijo prekršila neko nenapisano pravilo. Srečo imam, da imam prijatelje, ki me povsem podpirajo."
Partnerstvo ni pravljica
Julija prihaja z vasi, vendar že vrsto let dela v mestu, kjer ima tudi svoj krog prijateljev. Njen primer je dober pokazatelj tega, da so v urbanih središčih negativna stališča glede samskih ljudi manj izražena kot v manjših skupnostih. Kjer je izobraževanje lažje dostopno in je več možnosti za zaposlitev, so tudi pogledi na življenje bolj liberalni, emancipacija od tradicionalne vloge posameznika kot zgolj t. i. polovice zakonskega para pa je močnejša.
Po drugi strani se zdi, da imajo ljudje v tradicionalnih in konservativnih okoljih, iz kakršnega prihaja tudi Julija, do samskih številne predsodke, ki temeljijo na zastarelih pojmovanjih in vplivu avtoritet, kot so cerkev in politika ter miselnost, da je vsak posameznik dolžan izpolniti biološko dolžnost parjenja in ustvarjanja potomcev za dobro svojega naroda in verske skupnosti, kar je povsem neskladno z dramatično prenatrpanostjo planeta in s pomanjkanjem naravnih virov.
Izkrivljena slika o zaželenosti in razširjenosti življenja v paru je deloma tudi posledica značaja ljudi, ki so v ljubezenskem ali spolnem odnosu. Več let trajajoča psihološka študija, ki sta jo izvedla znanstvenika Ed Diener in Keith Magnus, je med drugim pokazala, da v zakon vstopa večji odstotek ekstrovertiranih kot introvertiranih ljudi.
Do enakih rezultatov je pripeljala tudi neka druga raziskava, ki je vključevala 6.876 posameznikov. "Večja verjetnost je, da bodo v zakon vstopili ekstrovertirani ljudje. To velja tako za moške kot za ženske," pravi ameriška socialna psihologinja Bella DePaulo, avtorica knjige o družbenem položaju samskih Singled Out: Haw Singles are Stereotyped, Stigmatized and Ignored, but Still Live Happily Aver After (Izobčeni: Kako so samski stereotipizirani, stigmatizirani in ignorirani, a kljub temu živijo srečno do konca svojih dni; op. p.).
Zdi se, da ljudje, ki so v zvezi, skladno s svojim ekstrovertiranim značajem, o svojem ljubezenskem statusu govorijo glasneje in tako v svojem okolju ustvarjajo vtis, da je njihov življenjski slog tisto, kar je edino pravilno.
Ker se tudi mediji zaradi predvsem komercialnih razlogov ukvarjajo pretežno z ljudmi, ki živijo bolj pestro ljubezensko in spolno življenje, saj to ponuja veliko večje bogastvo zapletov, zlahka dobimo vtis, da je samsko življenje žalostno, dolgočasno in brez smisla.
Samski so tako izpostavljeni takšni negativni promociji, zaradi česar se dogaja, da včasih svoj status skrivajo in se hočejo tako izogniti kritiki in posmehu. Ironija je, da družba samskim podtika kompleks krivde ali čudaštva, ker ne pripadajo večini, pri tem pa pozablja, da je ta večina po številu vedno manjša in tako vedno šibkejša.
Statistike kažejo, da je samskih veliko več oz. vedno več, vendar ti ne tvorijo združene skupine in ne povzročajo veliko hrupa, zato se ustvarja občutek, da jih je manj, kot jih je v resnici.
Leta 1979 je bilo v Sloveniji sklenjenih 14.230 zakonskih zvez in 2.220 razvez, v letu 2009 pa se je poročilo 6.542 parov in se jih 2.297 razvezalo; sklenitev zakonskih zvez je bilo za 2,4 odstotka manj, razvez zakonskih zvez pa za 2,3 odstotka več kot v letu prej. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo tako leta 1979 na 1000 sklenitev zakonskih zvez 156 ločitev, leta 2009 pa kar 351,1. Leta 2001 je bilo že vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji enočlansko.
Ozren Podnar
