Ljudje raje umremo, kot da bi kaj spremenili

10. 8. 2020
Deli
Ljudje raje umremo, kot da bi kaj spremenili (foto: Pexels)
Pexels

"Ljudje raje umremo, kot da bi kaj spremenili – neverjetni ujetniki svojih miselnih ustrojev smo," pravi sociolog in avtor obsežne knjige Razvoj zavesti David Cigoj v velikem Sensinem intervjuju.


Ali ni pandemija koronavirusa lepo pokazala, kako zelo imuni za spremembe smo ljudje? Večina si želi nazaj v stare tirnice in odklanja spremembe – zlasti v načinu razmišljanja –, četudi nam je kriza pokazala, da so te še kako nujne? Kako sicer dojemate koronakrizo, ki ji še ni videti konca, kot sociolog?

To je prva kriza po drugi svetovni vojni, ki je povezala večino sveta in se je dotaknila vsakega posameznika, pri tem da večina niti ni bila življenjsko ogrožena. V tej krizi smo morali vsi poskrbeti, da smo ohranjali življenja najranljivejše skupine – najstarejših. Tokrat se je sijajno pokazalo, da je večina ljudi sposobna določene odgovornosti. Mislim, da bi na tej ugotovitvi lahko gradili kulturo odgovornosti. Realnost nas postavlja pred vedno kompleksnejše težave in temu bi se moral prilagajati naš um. Vendar naš um vedno zaostaja za kompleksnostjo.

Težava je t. i. imunost za spremembe, ki nas po eni strani varuje pred nevarnostmi in travmami, ki jih spremembe lahko prinašajo. Vendar nas isti ’obrambni’ sistem varuje tudi pred pozitivnimi spremembami, torej ga moramo nekako prevarati.

Dokazno je, da sprememba obnašanja pri tem ni dovolj, spremeniti je treba tudi vzorce razmišljanja. To, kakšne žrtve svoje imunosti smo, pove naslednje dejstvo: ko zdravniki soočijo pacienta z dejstvom, da bo umrl, če ne naredi spremembe, jo bo naredil le eden od sedmih ljudi. Ljudje torej raje umremo, kot da bi kaj spremenili – neverjetni ujetniki svojih miselnih ustrojev smo.

 

Ali obstaja metoda, način oziroma koda za odklepanje zaporov naše imunosti pred spremembami?

Na Harvardu so razvili takšno metodo, ki poteka v štirih fazah in je dokaj enostavna. Predstavljena je tudi v moji knjigi in jo lahko uporabljamo za kakršnokoli težavo, ki je ne moremo premagati, recimo za odvajanje od odvisnosti.

Splošneje gledano pa velja univerzalen recept – osvobajanje. Svoboda je v umu, ne v tem, da lahko pobegnemo, kamor hočemo ali počnemo, kar se nam zljubi. Večina ljudi zase misli, da so svobodni s tem, ko živijo v demokraciji, pa to ni dovolj.

Osvobajanje je zelo kompleksen proces, ki omogoča utrjevanje odgovornosti in psihološki razvoj. Torej, ko razmišljamo o razvoju, naj bi pravzaprav razmišljali o osvobajanju.

Celoten intrevju lahko preberete v tiskani Sensi avgust/september 2020

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez