Človek, ki je dosegel spoznanje, je odvrgel želje, ki jih je nosil v svojem srcu in našel zadovoljstvo le v atmanu (nesmrtna duša, opr. prev.). Tak človek vselej ohrani mir kljub težavam in tegobam. V njem je splahnela vsaka želja po trenutnih zadovoljstvih; izginile so strasti, strahovi in jeza.
Takšen človek je modrec trdnega uma. Tisti, ki ga nič ne privezuje, ki se ne radosti v sreči in ne sovraži v nesreči, je pravi modrec. Ko takšen človek svoja čutila umakne iz zunanjega sveta in jih potegne vase kot želva svoje ude, pomeni, da trdno stoji na svojih spoznanjih. /…/
Če se človek prepusti, da ga nosijo spremenljiva čustva, se modrost prevaža na barki, ki jo nosi veter po valovitem morju. Zato, o Mogočni, lahko do pravega spoznanja pride samo tisti, ki je svoja čutila popolnoma ločil od zunanjih vtisov.
Kar je noč za vsa bitja, je budno stanje za modreca; kar ima vsakdo za budno stanje, je za modreca, vidca noč. Mir bo dosegel le tisti, v katerega vse želje vstopajo kot reke, ki pritekajo v nespremenljivi ocean, in ne tisti, čigar gibalo so želje. Tisti, ki je odvrgel vse želje in gre svobodno naprej, brez sebičnosti in nečimrnosti, je dosegel notranji mir. /…/
Odlomek iz Bhagavadgite
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
