Epidemija Covid 19 mi je dala veliko misliti. Spremljam pristop aktualne zdravstvene stroke in ga primerjam s pristopi medicinskih sistemov z več tisočletno tradicijo.
Zdrava prehrana in redna telesna aktivnost še nista zagotovilo za dober imunski sistem
Človeštvo se je z virusi srečevalo skozi vso svojo zgodovino. Ukrepe za zamejevanje epidemij najdemo v vseh starodavnih medicinskih sistemih. Starodavnost žal premnogokrat napačno etiketiramo kot zastarelost, čeprav gre v resnici za dognanja, ki so se potrjevala skozi tisočletja in se potrjujejo še dandanes. S tem si jemljemo možnost, da bi si pomagali s spoznanji, do katerih smo že zdavnaj prišli.
Vsi medicinski sistemi so si enotni, da se virusi širijo z gostitelja na gostitelja, zato se njihovo širjenje lahko učinkovito preprečuje s higienskimi ukrepi in medsebojno distanco. Vsi virusi so zaradi načina širjenja nalezljivi, eni bolj, drugi manj. Vsak virus bi lahko izkoreninili, če bi njegove potencialne prenašalce, torej vse nas, za dovolj dolgo osamili in hermetično zaprli. Toda tako seveda ne gre, pa tudi potrebno ni. Nevarnost posameznega virusa ne predstavlja sama po sebi hitrost njegovega širjenja, temveč obolelost, ki jo povzroča. Pri virusu, ki ne povzroča težjih oblik obolelosti, njegovo širjenje ne predstavlja resnejše težave. Pri tistih, ki lahko povzročijo nevarnejšo obolelost, pa sta tveganje za bolezen in njen potek odvisna od moči imunskega sistema. Imunski sistem je naša prirojena, edina obramba v boju z virusom. Nenazadnje tudi vsa cepiva delujejo tako, da aktivirajo imunski sistem za boj z določenim virusom.
Kako bomo gledali na tveganje obolevanja zaradi virusa, je torej odvisno od tega, kako gledamo na imunski sistem.
Naša aktualna medicinska doktrina ga v največji meri povezuje z zdravim slogom življenja, s poudarkom na prehrani in gibanju. Bolj kot ne ga ima za danost, ki je v veliki meri prirojena, delno pa pridobljena tekom življenja. Za starodavne medicinske vede pa je dobro stanje fizičnega telesa le ena plat dobrega imunskega sistema. Druga plat pa je povezana z dobrim psihičnim počutjem. Celo več, verjamejo, da je dobro psihično počutje za dober imunski sistem daleč najbolj pomembno. Izhajajo namreč iz načela sorazmernosti - telesni vadbi in prehrani namenjamo le nekaj svojega časa, čustva pa doživljamo ves čas.
Tradicionalne medicinske vede učijo, da na svoj imunski sistem najbolj vplivamo s tem, kako gledamo nase in na dogajanje okoli nas ter kako se ob tem počutimo. Povedano drugače, za svoj imunski sistem najbolj poskrbimo, če smo s seboj in s svojim življenjem pretežno zadovoljni. Zakaj je to tako pomembno vedeti? Ker lahko kadarkoli z drugačnim pogledom na dogajanje izboljšamo svoje razpoloženje in že s tem v kratkem času okrepimo tudi svoj imunski sistem.
Bi nam takšen pogled na imunski sistem lahko dal pojasnilo za jesenski razmah epidemije? Je bil trend zadovoljstva po svetu letos v naraščanju ali v padanju? Lahko jesensko eksplozijo epidemije povezujemo z eksplozijo nezadovoljstva v tem času? Še zlasti ob dejstvu, da se po vsem svetu držimo bolj kot ne istih restriktivnih ukrepov, epidemija pa se kljub temu nezadržno povsod širi? Lahko utemeljeno trdimo, da se povsod po svetu ukrepov premalo držimo? Ali morda, da z ukrepi nismo zadeli bistva?
Kakšno vrednost imajo v tej luči alarmantna opozorila, da obolevajo tudi mladi, z dobro kondicijo, brez pridruženih bolezni, če ne vemo, kako so bili v zadnjem času zadovoljni s sabo, s svojimi odnosi, s svojo finančno varnostjo, s svojimi možnostmi v prihodnje… ? Kako bi se spremenil celoten pristop v boju z virusom, če drži, da je imunski sistem kot ključni dejavnik obolelosti v tesni korelaciji s stopnjo zadovoljstva posameznikov, narodov, vseh ljudi?
V odsotnosti zanesljivega znanja o obnašanju novega virusa bi si bilo na ta vprašanja zagotovo smiselno odgovoriti. Pa si bomo? Smo pripravljeni vsaj razmisliti o drugačnih pogledih ali bomo vse z drugačnimi pogledi raje osebno poniževali, jim odrekali medijski prostor, jim kot »nestrokovnjakom« jemali pravico do izražanja mnenja, jih zasmehovali kot »teoretike zarot« oziroma jih, z eno besedo, preprosto zanikali?
V zahtevnejših časih je še bolj kot sicer pomembno, da v svojih stališčih nismo ozki, temveč odprti za različne poglede. Ni treba, da se z vsakim tudi strinjamo. Nam bo pa vsak nov pogled zagotovo dodatno osvetlil situacijo, tudi tako, da bomo vedeli, s čem se izrecno ne strinjamo. In pomagal, da bomo razumeli, kako razmišljamo kot družba, saj sedimo v skupnem čolnu. Če ne bomo znali pomiriti najbolj paničnih sopotnikov, lahko vsi potonemo. Še zlasti, če so panični tisti, ki čoln usmerjajo.
Argumentiran samozavesten pristop je vedno prepričljiv in pomirjujoč. Napadalen odnos do vseh, za katere mislimo, da nam s svojim drugačnim mnenjem znižujejo družbeno veljavo in vpliv, ki nam bi zaradi naše profesionalne strokovnosti moral pripadati, pa razkriva občutek ogroženosti, kar je tudi vrsta teorije zarote, mar ne?
In najpomembnejše: Če drži, kar učijo starodavne vede (pa ne samo te, tudi epigenetika kot ena od najsodobnejših področij molekularne biologije) in obstaja tesna korelacija med zadovoljstvom in imunskim sitemom, potem smo na konju. Zadovoljstvo namreč ne stane nič, vsak zase lahko kadarkoli poskrbi zanj, neodvisno od kogarkoli in česarkoli.
Na to temo sem pripravila krajši prispevek tudi na mojem YouTubu kanalu. Vabljeni k ogledu.
Če bi radi izvedeli več o tem, kako se lahko počutimo pretežno zadovoljni s sabo in svojim življenjem, ne glede na to, kaj doživljamo, pa vas toplo vabim, da se mi pridružite na mojem 8-tedenskem seminarju IzaQ: S prepričanji ustvarjamo življenje. Naučili se boste, kako se lahko takoj počutite dobro, ne glede na situacijo, v kateri ste. Če kdaj, vam bo zdaj to lahko prišlo zelo prav. Več o seminarju tukaj.
Toplo vabljeni!
Srečno.
Mateja Kunc, diplomirana ekonomistka, vedska psihologinja, učiteljica djotiša in ustanoviteljica svetovalne metode IzaQ
- Poglejte si še: Kaj DJOTIŠ napoveduje za naslednje mesece (glede VIRUSA)?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
