Ste se kdaj zamislili nad življenjem in si rekli – je to vse? Čakate na dan, ko se bo zgodilo nekaj, kar bo spremenilo vaše življenje na bolje?
Prav mogoče je, da spadate med tiste, ki si sami onemogočajo uresničitev lastnih sanj – in se tega sploh ne zavedajo. Imate tudi vi kar nekaj presneto dobrih idej, kako si izboljšati življenje? Koliko vam jih ostane, če izločite vse tiste, ki temeljijo na zavisti, dolgočasju, nezadovoljstvu ali zanikanju? Torej na stvareh z negativnim predznakom?
Ali odlašate s pomembnimi opravki, na primer s popravilom avta, ker verjamete, da vam bo neka dobrotna in mogočna sila podelila glavni dobitek na lotu in spremenila vaš vsakdanjik? Potem ste v stanju mirovanja. Čakate, da se vaše “pravo” življenje šele prične.
Če je žalostno srce, so žalostni tudi možgani
Odlašanje z odločitvami v nejasnem upanju, da se bodo stvari okoli vas spremenile same od sebe, pomeni, da namesto polnega, dinamičnega in iskrivega živite nepopolno, polovično življenje. Že stari Kitajci so učili, da srce nadzoruje možgane. Če je srce žalostno, so žalostni tudi možgani.
In nasprotno … Vzemite torej v roke vse, kar je potrebno, da si ukrojite prihodnje življenje. Škarje že imate, izberite primerno nit in začnite ustvarjati najlepšo stvaritev na tem svetu – vaše lastno življenje. Toda preden se prelevite v metulja, boste morda morali znova prevetriti stališča glede sebe in sveta okoli vas.
Predvsem pa si zapomnite, da svoje sanje lahko tudi uresničite. Pravzaprav s sanjami negujete sile privlačnosti. To seveda ne pomeni obešanja kristalov nad posteljo (razen če tako želite), niti to niso ponoreli feromoni. Gre preprosto za to, da se sami spravite v stanje, v katerem boste zmožni zaznati in črpati veselje in radosti življenja.
Stvar je v pozitivni naravnanosti najprej do sebe in nato do drugih ljudi, da živali in rastlin niti ne omenjamo. Ko vam bo to uspelo, boste kot magnet privlačili prave priložnosti, ker boste delovali optimistično. Predvsem boste dovolj v stiku s svojo bitjo in priložnosti vam ne bo težko prepoznati.
Resnično življenje v slikah
Se sprašujete, ali je človek res zmožen prepričati samega sebe, da začne misliti ali čutiti ravno nasprotno od tistega, kar je mislili ali čutili pred nekaj minutami? Je mogoče premagati žalost, zgolj s stavkom, “saj vendar nisem žalostna, ampak vesela”? Pa je mogoče! Možgani so zelo pameten organ, toda kljub razcvetu znanosti jih še zdaleč ne razumemo v celoti.
Zagotovo pa vemo, da se jih da preslepiti. Znanstveniki trdijo, da naš živčni sistem pogosto ne more razlikovati med resnično in izmišljeno situacijo (zaradi česar ljudje doživijo histerične napade, ko jim sploh ne grozi nevarnost). Če si predstavljate sebe v neki situaciji, si vaši možgani lahko razložijo, da tudi v resnici ste v tej situaciji in se bodo temu primerno odzvali.
Tako lahko na določen način “programirate” svoje možgane in osvobodite ustvarjalne sile, ki vas bodo pripeljale do želenega cilja – seveda, če ste si že na začetku izbrali primeren cilj. Kot da bi oprali možgane sami sebi in se osredotočili na življenjske cilje, razpihali žar in vnemo v sebi.
Vse, kar morate narediti, je, da v skriti kotiček vaše zavesti shranite vizijo o sebi v bližnji prihodnosti, za drugo bodo poskrbeli možgani sami. Ko boste shranili vhodne podatke, bodo možgani ustvarili nekakšen filter, ki izbira ali izloči ljudi ali okoliščine, ki so koristni ali škodljivi za doseganje vaših ciljev. Sliši se zapleteno, pomeni pa le, da obdržite vero in zaupanje vase in svojo pot ter dopustite, da vplivata na vaše odločitve.
Ali je otožnost ženska zadeva?
So ženske bolj dojemljive za otožnost in stanja nerazpoloženosti? Naj bodo to geni, hormoni ali socializacija, zdi se, da so ženske res bolj nagnjene k depresijam in tesnobnim napadom kot moški. Psihologi pravijo, da zato, ker ženske živijo v bolj čustvenem svetu kot moški.
Večinoma se o svojih težavah najraje pogovarjamo z ženskami (mamami, prijateljicami, partnerkami), zato ste kot ženske lahko bolj izpostavljene jezi in bolečini. Medtem ko smo moški bolj gluhi za čustva, ženske znate poslušati in čutiti bolečino drugih, kar na drugi strani pomeni, da ste tudi bolj ranljive.
Živimo v družbi, v kateri vas učijo, da je prav, da izrazite svoja čustva. Zaradi tega prej pokažete simptome trpljenja, ko stopnja stresa v okolju naraste. Na čustveni stres se moški v nasprotju z vami najraje odzovemo tako, da se zakopljemo v delo, šport ali alkohol.
Preutrujene za čustva
Kot utrujenost zaradi sočutja bi lahko poimenovali stanje, ko težko izražamo čustva ter skrb in pozornost do drugih. Stanje je značilno za ljudi, ki porabijo ogromne količine čustvene energije za izražanje sočutne skrbi, ne da bi pri tem dobili dovolj v zameno. Brez povratne energije namreč ne zmorejo obnavljati energetskih zalog, zavesti o uspešnosti in smislu svojega življenja.
Predvsem je to tveganje značilno za poklice, kjer je skrb osnova delovnega opisa, na primer pri medicinskih sestrah ali socialnih delavkah. Doleti pa lahko seveda vsakogar, ki skrbi in mu ni vseeno za stare ali obolele, nenehno sočustvuje z žrtvami nesreč in podobno. Ta vrsta utrujenosti lahko povzroči čustveno in telesno izčrpanost.
Preprosto nam zmanjka energije, ki bi jo lahko dali drugim. Ne moremo občutiti veselja ali žalosti, hkrati pa trpimo, ker se brezupno zavedamo, da se stvari ne bodo spremenile ne glede na ves vloženi trud.
Mark Lenart
- Preberite si še:
- Ganljive besede babice, ki vidi, kaj mladi danes delajo narobe
- Kaj oblika vašega kazalca pove o vaših skritih lastnostih?
- Zakaj ne morem zanositi? Zakaj pride do splava? (Pojasnjuje Aleš Ernst)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
