Ne čustvujemo vsi na enak način. Tisti, ki smo bolj občutljivi, pogosto slišimo utrujajoče očitke, naj ne pretiravamo, da sploh ni tako hudo, da bo že minilo …
Kdor je sposoben prepoznati in jasno izraziti svoje občutke, se mora zavedati, da je to pozitivna lastnost, saj smo ljudje kompleksna bitja. Ne glede na to, kako se na naša čustva odzivajo drugi.
Za svoja čustva se nismo dolžni nikomur opravičevati. So naše vodilo, en najbolj zanesljivih znakov, da tisto, kar se dogaja, ni v skladu z našimi vrednotami ali z našo naravo. Če drugi naše izražanje čustev dojemajo kot moteče, neprijetno ali celo nepotrebno, je njihova naloga, da pri sebi raziščejo, zakaj je temu tako.
Morda imajo sami podobne občutke, a jih tlačijo. Morda niso toliko povezani s seboj, kot smo mi. Morda jih je strah priznati, kaj čutijo, saj to lahko porodi sram ali nelagodje. Takšni ljudje bodo napadali druge, jih obsojali, poniževali ali zasmehovali oziroma iskali različne načine, da se zamotijo samo zato, da se jim ne bo treba soočiti s svojim pravim jazom. Takšne bližnjice seveda niso zdrave, ampak vsak je odgovoren samo zase. Če vas ne razumejo, je to njihov problem. Nikjer ne piše, da morajo biti naše poti enake.
Živimo zase, ne za druge
Nihče ne sme drugih kriviti za svoje razpoloženje in za toksične odnose, ki jih vzdržuje. Vsak od nas mora sam poskrbeti za celjenje svojih ran. Negovanje ljubezni do sebe in spoštovanje lastnih čustev je osnovni pogoj za mirno in izpolnjeno življenje. Vsak posameznik zase ve, kaj ga prizadene, v kaj verjame in česa ne prenese. In to je v redu. Vsak lahko svoje srce pozdravi samo in zgolj sam.
Če ste tudi vi eden tistih, ki vse zelo globoko doživlja; če ste hitro prizadeti, če srčno sočustvujete, če veliko jočete, če vas prizadene brutalno ravnanje z živalmi in vas iskreno skrbi za planet … ostanite takšni, kot ste.
Bodite ponosni na svoje kvalitete. Vsak človek je unikat in ta svet še kako potrebuje tiste, ki imajo občutljivo, toplo dušo. Vse preveč je namreč tistih, ki jih ni mar in gredo pogosto preko sebe zavoljo zunanjega uspeha, materialnih vrednot ali pričakovanj okolice.
Nikdar ne smemo pozabiti na svoje srce
Res je, globoko čutenje je lahko breme. Ampak ključ je v tem, da se naučimo negovati svoje srce, na da bi se zaprli pred drugimi. Ne smemo dopustiti, da ga bolečina spremeni v neobčutljiv kamen. Ne smemo dopustiti, da se spremenimo, da pozabimo, kdo smo … samo zato, da nam stvari ne bi več prišle do živega. Nobeno življenje ni postlano z rožicami, kot pravijo. Nihče ni povsem odporen na bolečino. Če se jo trudimo pomesti pod preprogo, pa zelo škodujemo svoji duši, kar se odraža (slej ko prej) tudi na fizičnem telesu, ne samo na mentalnem zdravju.
Ostanite pogumni. Prišli bodo ljudje, ki se bodo norčevali iz vas in tudi takšni, ki vas bodo hoteli prizadeti, ampak če v sebi veste, kdo ste, jim ne bo uspelo.
Če ima kdorkoli s tem težavo, je to povsem njegova stvar...
VH, vir: Conscious Reminder
Preberite še:
Lastnosti, ki nas naredijo zares lepe
ali pa
Nasvet za srečo: ne primerjajte se z drugimi
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
