Kajti "hiša srca, ki je ne dosežejo žarki božanskega sonca, je ničeva in samotna, mračna je in zapuščena, zaprtih vrat. Je kot grob. Pridi! Vstani iz groba svojega srca!" nam kliče veliki glasnik božanskega – Rumi.
Njegov odmev v tem neprijaznem in temačnem času, polnem nizkih strasti in strahu za golo preživetje, postaja vse ostrejši in jasnejši; slišimo ga, četudi si zatiskamo ušesa. Je kot meč, ki je zarezal v globino našega duhovno oslabelega bitja – toda ne z namenom, da bi nas ranil, temveč zato, da bi nas znova usmeril na pravo pot. Slepi potniki, obrnite se vendar k ljubezni, ki ne pozna strahu, nas nagovarja.
"Ljubezen je tisto, kar premaga vse stvari;
priznam, vsega me je prevzela."
Kajti: "Ljubezen grenko spremeni v sladko; ljubezen baker spremeni v zlato; ljubezen spere usedline; ljubezen mrtvo oživi; ljubezen kralja v sužnja spremeni."
Ljubezen spreminja, zato se je tako bojimo in zato se skozi življenje raje plazimo brez nje, četudi so nam dana krila! Na vse kriplje si prizadevamo ubežati revščini in uničenju. "Kako žalostno," pravi Rumi, v resnici "bežite pred srečo in zadovoljstvom."
Mogočna sila ljubezni pretresa naše temelje sebičnosti, ki nam jemljejo duhovno moč, in krade ključe naših polovičnih ljubezni – tega se na smrt bojimo. "Vendar bogastvo nima stalnosti: zjutraj pride, ponoči ga veter odnese proč. Telesna lepota ni pomembna, kajti ljubek obraz skazi že ena sama brazgotina vrtničnega trna. ... Ta svet se zdi trajen, čeprav je v resnici sen. ... Poruši hišo! Pod njo je skrit zaklad," kliče Rumi.
"Vedi: zunanja oblika je minljiva,
neminljiv je zgolj svet prave resničnosti.
Kako dolgo boš ljubkoval obline vrča?
Pozabi na vrč in začni raje iskati vodo!"
Ljubezen perzijskega pesnika, pravnika, teologa, filozofa in mistika iz 13. stoletja Mevlane Dželaludina Rumija je še vedno živa, morda celo bolj kot kadar koli prej. Le ljubezen duhovno prebujenega, ki pije neposredno iz božanskega izvira, je lahko tako nepreračunljiva, potrpežljiva, razumevajoča – in večna. To je ljubezen prijatelja, ki nas, kot pravi Rumi: "Ne ljubi niti s srcem niti z razumom, temveč z dušo, ki je edina neminljiva. Ta ljubezen presega zapovedano učenje – to staro hinavsko ukano."
Ljubezen je naša skupna in edina religija! Zato Rumija razumeta tako Vzhod kot Zahod.
Iz uvodnika urednice Vesne Fister v tiskani Sensi december/januar
Nova številka tiskane Sense s priloženim koledarjem 2017 v prodaji od petka, 3. decembra 2016
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
