Čeprav smo sami vzrok vsemu, kar doživimo, nismo za nič krivi!
Dr. Nela Sršen je ugledna hrvaška zdravnica, kirurginja in članica tima za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi. V slovenski javnosti je postala bolj znana po izidu njene knjige Rak na duši, v kateri opisuje izkušnjo lastne bolezni in njene ozdravitve. Prepričana je, da smo, kar mislimo. Verjame, da um ustvarja stvarnost, da nismo gensko programirani in da so čustva za naše zdravje bolj ključna od genskega materiala. Za tem stoji kot zdravnica in znanstvenica.
Ob prebiranju njenih intervjujev sem na enem od spletnih forumov naletela na zanimivo kritiko ogorčenega bralca, ki je medijem očital neodgovornost zaradi promocije dr. Sršenove in njenih stališč, ki so po njegovem mnenju nestrokovna, ker so v nasprotju z dosedanjimi dognanji medicine. Na zdravnico je letel očitek zaradi njene trditve, da si s svojimi mislimi sprožimo večino bolezni, češ, da gre za nesprejemljivo stališče, s katerim nam v bistvu sporoča, da so si bolniki za svoja obolenja sami krivi.
Bralec še zdaleč ni edini, ki mu ne gre v račun, da bi imele naše misli odločujoč vpliv na zdravje, saj bi to dejansko lahko pomenilo, da smo si za svoje zdravstvene težave sami krivi. Že to, da zbolimo, je hudo, da bi se zaradi bolezni še obsojali ali bi nas obtoževali drugi, pa bi bilo kruto. Pa vendar epigenetika kot sodobnejša veja molekularne biologije nesporno, na znanstven način, utemeljuje spoznanje, da s svojimi mislimi odločilno vplivamo na izražanje genov.
Zakaj nam je tako težko razumeti in priznati naš neposredni vpliv na naše zdravje, v čem je torej problem? Mislim, da tiči v našem dojemanju krivde. Krivda običajno pomeni, da smo zagrešili nekaj, česar ne bi smeli, zato nam lahko grozi kazen. Krivdo torej povezujemo s kaznijo. Če bi sprejeli misel, da smo krivi za svoje bolezni, bi morali sprejeti tudi misel, da smo lahko kaznovani, ker smo po lastni krivdi zboleli. Ker se nočemo počutiti krive za svoje bolezni, zavračamo misel, da smo v največji meri sami vzrok zanje. S tem pa se oropamo zavedanja, da lahko sami v največji meri poskrbimo za trajno ozdravitev in dolgoročno zdravje. Zato mnogi vse življenje živijo v strahu, prepričani, da sami nad najtežjimi obolenji nimajo nobenega nadzora. Pri tem je najbolj žalostno, da je ravno eksistenčni strah med najpogostejšimi dejavniki za kronična in avtoimuna obolenja.
S svojimi dolgotrajnimi omejujočimi mislimi in skrbmi si zdravja ne načenjamo nalašč, ampak iz nevednosti. Zato bi bilo zelo neprimerno zaključiti, da smo si sami krivi za bolezen ali, da nas življenje z njo kaznuje. Ljudje radi sodimo, življenje pa nas niti ne obsoja, niti ne kaznuje, ima pa svoja nepristranska pravila. V okviru teh pravil smo sami vzrok vsaki svoji izkušnji, tudi bolezni, hote ali nevede.
Epigenetika nam razkriva novo razumevanje vloge genov. Zdaj vemo, da so geni nekakšen zgodovinski zapis celice, s svojimi mislimi pa odločilno vplivamo na to, kateri geni se bodo izrazili in na kakšen način. Podoben princip delovanja velja tudi na nivoju življenja kot celote. Gre za nekakšen vibracijski zapis naše zgodovine, ki predstavlja potencial naših možnosti v prihodnosti. Kaj od tega se bo dejansko izrazilo, kdaj in na kakšen način, pa je tudi v tem primeru odvisno od nas – od tega, kako bomo o nečem razmišljali, kaj bomo pričakovali, kako bomo ravnali. Mnogo lažje in lepše lahko živimo, če ta svoj okvirni potencial poznamo.
Znanje o naših potencialnih možnostih in kako jih najbolj izkoristiti obstaja in vam je na voljo v Šoli djotiša in neopsihologije IzaQ. Podrobneje ga bom predstavila na brezplačni predstavitvi, ki bo v četrtek, 23. septembra ob 18. uri, na Zoom-u. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest na mateja.kunc@izaq.si
Na brezplačnem predavanju vam ga bom predstavila v luči njegovega velikega pozitivnega učinka na stres. Izvedeli boste, kako lahko s pomočjo tega znanja spremenite svoj pogled na stres in na vse, kar se vam dogaja, da bi lahko zaživeli bolj izpolnjeno in brez nepotrebnega stresa.
Toplo vabljeni.
Mateja Kunc
- Preberite si še: Se res vse zgodi z razlogom?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
