V kakšnih družinah je otrok najpogosteje čustveno zanemarjen?

Kako prepoznate, da kot otroci niste bili slišani? Si lahko kako pomagate?

V kakšnih družinah je otrok najpogosteje čustveno zanemarjen? (foto: profimedia) profimedia
29. 6. 2022

Pomembno je, da starši otrokom dajo prostor, s katerim jim omogočijo, da postajajo samostojni in razvijajo svojo osebnost. A vemo tudi, da pretirano samostojno otroštvo na otrocih pusti pečat in spodkopava njihovo srečo ter zdravje.

Če vam v otroštvu starši niso namenili dovolj pozornosti, ste se naučili sami poskrbeti zase. Obvladovali ste težave s prijatelji, naučili ste se sprejemati težke odločitve in sami ste si priskrbeli vse, kar ste potrebovali - ali pa ste se naučili živeti brez tega.

Danes ste močni in neodvisni. Morda se vam zdi, da zmorete prav vse in verjetno imate prav.

Vendar pa ste pretirane neodvisnosti prikrajšani za druge stvari, ki si jih prav tako zaslužite; pomoč in podpora drugih, sprejemanje ter ljubezen do sebe, povezanost z drugimi, dobri odnosi in ljubeča komunikacija.

V kakšnih družinah je otrok najpogosteje čustveno zanemarjen?

Otrok je lahko prepuščen sebi na različne načine. Morda v družini primanjkuje strukture, zaščite in pozornosti. Morda se otrok počuti čustveno osamljen in vidi, da starš ne zaznava njegovih občutkov ter mu ne preostane drugega, kot da se zapre vase. Njegovi možgani se temu prilagodijo tako, da skrivajo oziroma "blokirajo" čustva, saj je to otrokov najboljši način obvladovanja.

Pretirano samostojnost otroka je opaziti v več različnih družinskih dinamikah. Najpogosteje pa se pojavi pri treh tipih staršev:

  1. Starši, ki imajo podedovan generacijski vzorec: starši so lahko uspešni na različnih področjih in imajo radi svojega otroka. Toda tudi sami so bili vzgojeni staršem, ki niso imeli posluha za njihova čustva in sedaj se tudi sami s svojimi otroci obnašajo tako. Ne zmorejo nuditi nečesa, česar niso nikoli imeli.
  2. Starši v težavah: taki starši imajo morda več služb, se spopadajo z boleznijo, soočajo z ločitvijo ali izgubo oziroma zaradi drugih težav ne zmorejo otroku nuditi podpore, ki jo potrebuje.
  3. Starši, ki so osredotočeni nase: v tem primeru so starši tako osredotočeni nase in svoje potrebe, da otroka zanemarijo. Morda so narcisoidni, odvisni od prepovedanih substanc ali so preprosto preveč osredotočeni nase, da bi lahko skrbeli za otroka.

Kako prepoznati, če ste tudi sami kot otroci bili čustveno zanemarjeni?

Taki otroci imajo težave tudi kot odrasli.

Tukaj je 7 najpogostejših znakov, ki kažejo na to, da ste kot otroci imeli občutek, da ste prepuščeni sami sebi:

  • Težko prosite za pomoč ali dovolite drugim, da vam pomagajo;
  • Ste zelo samokritični oziroma strogi do sebe;
  • Ko govorite o sebi, se počutite neprijetno;
  • Izogibate se izražanju in pogovorom o čustvih;
  • Borite se s samodisciplino;
  • Nagnjeni ste k ignoriranju, skrivanju ali obsojanju lastnih občutkov;
  • Tudi če imate sočutje do drugih, ga nimate do sebe.

Naš spomin je narejen tako, da si lažje zapomnimo stvari, ki se nam zgodijo, kakor tiste, ki se nam ne. Če vam je v otroštvu torej primanjkovalo čustvene podpore, se boste tega redko spomnili, lahko pa to prepoznate kot zgoraj navedene znake.

Ko prepoznate, da v otroštvu niste bili slišani, pa to lahko tudi spremenite. Lahko si začnete sami nuditi tisto, česar niste imeli. Namenite več pozornosti sebi, lastnim občutkom in potrebam. Naučite se sprejemati pomoč in gradite iskrene, intimne odnose. Priporočljivo pa je poiskati primerno pomoč zase. 

Tudi vi lahko okrevate od čustvenega zanemarjanja in si ponudite boljše življenje.

Prirejeno po: YourTango