7. teden: Vrednote izbiramo sami?

Vrednote izbiramo sami. So življenjske vsebine, ki jim pripisujemo največjo vrednost, ter temeljni gradniki naše osebnosti, ki izklešejo naš karakter. Katere so vaše? Kam vas vodijo in do katerih ciljev usmerjajo?

9-TEDENSKI SEMINAR Z MAJO MEGLA: SMEMO BITI SREČNI

Vrednote so semena, iz katerih rastemo. Od njihove narave je odvisno, ali bomo postali hrast, pšenica ali kaktus. Kažejo smer, za katero se nam zdi vredno prizadevati si, cilje, ki jih cenimo, ali vsebine, po katerih hrepenimo. Gojimo jih neodvisno od genov, krvnih povezav, kulture, družbe. Sami se odločimo, katere bomo negovali ali opustili.

Živimo v času neoliberalne ideologije, ki časti svet potrošništva in prostega trga. Temelji na neoliberalnih vrednotah, kot so tekmovalnost, kariera, produktivnost, zasebna lastnina, profit, agresivnost, podjetništvo. Zaradi njih se povečujejo socialne razlike in zaradi njih je v Sloveniji škoda, ki jo povzročata slabo upravljanje države in njeno skoraj vazalsko podrejanje interesom tujega kapitala, skrb vzbujajoče velika. Zaradi teh neoliberalnih vrednot se je pozornost povsem usmerila v zunanje: v uspeh, moč, denar, vpliv, kariero, zunanjo lepoto. Napeta, gladka koža se ceni bolj kot znanje in veščine.

Narcisistične vrednote

Družba podpira osredotočenost na sebe, na svoje interese in potrebe, na svoje koristi in dobrobiti. Sebičnost ima več prostora in občudovanja kot empatija in sočutje do bližnjega. Zato sociologi in psihologi govorijo in opozarjajo na naraščajoči narcisizem, na pereč problem normalizacije patologije, ki v družbi postaja celo želena, cenjena in nagrajevana.

Spletna trgovina zavrača očitke: “Ne zahtevamo nič več podatkov kot drugi”

Narcisizem je osebnostna motnja, ki sodi med manj zrele osebnostne strukture. Ljudje z narcisistično osebnostno motnjo kažejo navzven zgolj svoje dosežke, telesno privlačnost, moč, uspešnost. Vidimo njihovo idealizirano podobo; njihov grandiozni oziroma lažni jaz. Za to fasado pa narcisi skrivajo svoj pravi, realni jaz, ki je krhek in ranljiv. Skrivajo osamljenost, nesprejetost, veliko čustveno praznino.

Narcise najdemo povsod, kjer sta prisotna moč in denar. Za svoje cilje pohodijo vse, kar jim je na poti. Gredo preko trupel. Moralnega čuta, kakšne stiske s tem povzročijo, nimajo. Družba, v kateri veljajo dosežki in tekmovalnost, narcise ceni in nagrajuje. Narcisi so zelo občutljivi na kritiko (saj želijo biti prvi, glavni, najboljši). Njihovi medčloveški odnosi so plitki, saj se obkrožijo z ljudmi, ki jih hvalijo, občudujejo, jim posvečajo pozornost. Njihova osredotočenost nase je prežeta s samozaverovanostjo, napuhom, pomembnostjo materialnega in pomanjkanjem čuta za druge. Vodilo ni vprašanje, kaj je dobro za družino in skupnost, temveč kaj je dobro zame.

Vsi imamo v sebi malega narcisa. Pogledamo se v ogledalo in smo si všeč v novih oblačilih. V zdravih mejah nas usmerja k produktivnemu in zadovoljnemu življenju, k skrbi za sebe, samospoštovanju, zavedanju svojih dosežkov in talentov ter zmožnosti, da premagamo težave in poiščemo podporo bližnjih. V sodobni družbi pa se razvija čaščenje narcisizma v svoji patološki obliki kot poveličevanje te osebnostne motnje.

Zaskrbljeni sociologi in psihologi že nekaj desetletij opozarjajo na nezdrav obrat družbe v sebičnost. Odraža se tekmovalnosti, plezanju po kariernih lestvicah, uveljavljanju v družbi preko trupel, postavljanju na družbenih omrežjih.

Vrednote naše narcisistične neoliberalne družbe so nas pripeljale v svet samoljubja in oholosti, v usmerjenost na zunanje, na materialno, v čislanje uspeha, mladostnega telesa, bogastva in slave. So pa tudi druge, notranje vrednote – poštenje, pravičnost, odgovornost, solidarnost, človečnost, sočutje. Podpirajo duhovne dimenzije naših bitij, pristni osebnostni razcvet in trajne dosežke. Gojimo jih v duhovnih okoljih.

IZ KNJIGE SMEM BITI TO, KAR SEM “Naše vrednote uokvirijo naš svet. Na podlagi vrednot nastanejo naša prepričanja. Na podlagi svojih prepričanj interpretiramo svet. Na podlagi interpretacij o svetu sprejemamo odločitve. V skladu z izborom odločitve se tudi obnašamo in odzivamo.”

Duhovne vrednote

Evropske vrednote, ki smo jih z geni podedovali, izvirajo iz krščanske tradicije. V sebi pa nosimo tudi vse tiste, ki so se tej tradiciji zoperstavile, to je principu greha in grešnosti, zavračanju spolnosti, lovu na čarovnice in preganjanju svobodomiselnosti, pritiskom na znanstvenike in njihova odkritja, cenzuri vseh vrst. V nas so vrednote starogrške kulture in prostranost razsvetljenstva, v nas sta prebujenost renesanse in svobodoljubnost sodobnega časa.

Temeljne krščanske vrednote so mir, pravičnost, vera, upanje, ljubezen. A ne bomo pretresali vsake posebej. Zanje bi potrebovali pet samostojnih knjig. Poglejmo le, kakšne nove poglede nanje imajo sodobni krščanski učitelji. Eden najbolj popularnih med njimi je benediktinski pater in psihoterapevt Anselm Grün. Za Grüna so vrednote tisto, kar dela naše življenje dragoceno. »Vrednote dajejo visoko vrednost našim odnosom, našemu delu, našemu mišljenju. Vrednote dajejo našemu življenju trdnost in moč ter nas delajo zdrave. Brez vrednot bo naše življenje ničvredno. Vrednote podarjajo ljudem dostojanstvo. […] Če nekdo resnično čuti, da vrednota daje vrednost njegovemu življenju, se ji bo zagotovo bolj posvetil, kot če bi mu nekdo skušal le vzbujati slabo vest.« (V knjigi Najti notranji mir)

Ko živimo vrednote, dajemo vrednost samemu sebi. Da bi odkrili svojo vrednost, moramo vrednotiti. Moramo se odločati, kaj je dragoceno in kaj ne. Vrednote so torej povezane z vrednotenjem. Kdor v sebi nima vrednot, pozna kot edino vrednoto vrednotenje, ki ga izpeljejo drugi. Zato se bomo prilagajali mnenju drugih in se prilagajali ter odhajali daleč stran od tistega, kar sami zares želimo, čutimo, hrepenimo. Ozirali se bomo na mnenja drugih, iskali odgovore zunaj nas, namesto da bi zaupali svojim občutkom in lastnemu znanju, intuiciji. Ne bomo se odoločali glede na to, kar je prav in pravično, ampak le po tem, kar bo sprejeto s strani ljudi. Odločilno bo postalo zunanje večinsko mnenje in ne naša notranja resnica.

Ko živimo svoje vrednote, nam to prinese notranjo svobodo. Smo mi, usklajeni s sabo in svojim čutenjem. Ne opredeljujemo se na podlagi presoj drugih ljudi in ni nas strah, da ne bomo zadovoljili njihovim kriterijem.

IZ KNJIGE SMEM BITI TO, KAR SEM “Čeprav je poznavanje samega sebe edina osnova, na kateri lahko gradimo, pa si tega zares sploh ne želimo. Kajti preden začnemo nekaj graditi in spreminjati, preden nekaj obsodimo ali zavržemo, moramo najprej spoznati, kakšni sploh smo. Če smo malenkostni, zavistni, pohlepni in plitki, potem ustvarjamo prav takšen svet tudi okoli sebe in potem je takšna tudi družba.”

Katere so vaše vrednote? Kam vas vodijo? Poglejmo jih nekaj.

Ljubezen – Notranja moč – Notranji mir – Živi svoje življenje!

Ljubezen – mar sploh vemo, kaj pomeni biti ljubeč do sebe? Zmoremo jasno ločevati med sebičnostjo in odgovorno skrbjo zase? Skrbite ljubeče za sebe in svoje potrebe? Kako naj sprejmemo samega sebe, če se ne vidimo v vseh barvah, ne samo v svojih svetlih, temveč tudi temnih straneh. In s kom naj bomo ljubeči, če svetu ponujamo svojo masko in prikrivamo (zanikamo) vse svoje slabe lastnosti? Osvoboditi se moramo iluzij, ki smo jih ustvarili o samem sebi. Odložiti svoje maske. Odločilno je, da sprejmemo vse, kar je v nas, ne le svoje močne točke, ampak tudi svoje slabosti, svojo svetlo in temnejšo stran.«

Živi svoje življenje – ne po narekih in sugestijah drugih, po njihovih željah in pričakovanjih. Družba in posamezniki bodo vedno imeli do nas neka pričakovanja. Smejo jih imeti. A mi smo svobodni. Ni nam treba izpolniti vseh pričakovanj. Nekatera izpolnimo in druga ne. Ne ravnajmo se po pričakovanjih drugih. Osvobodimo se vsega, kar drugi hočejo od nas. Naša naloga ni izpolnjevati pričakovanj drugih ljudi, temveč pogum, da živimo svoje poslanstvo.

Notranja moč – brez nje ne bomo zmogli uresničiti nobene svoje vizije. Podlegli bomo prvemu viharju. Če smo recimo odvisni od razpoloženja drugih, jim dajemo moč nad seboj. Pri nekaterih so njihovi občutki popolnoma odvisni od tistih, s katerimi živijo. Tudi prav nič dobrega nam ne prinese, če je naš občutek lastne vrednosti odvisen od tega, da smo vedno močni, da izpolnimo svoje ideale. S takšno naravnanostjo se bomo ob prvem porazu zlomili. Nemoč vodi v pasivnost, strahove, bolezni.

Notranji mir – je kot prag za vstop v svet radosti, vendar ga hitro izgubimo s primerjanjem. Ne primerjajte se z drugimi. Edino merilo za vas ste vi sami! Nenehno se ukvarjamo z drugimi, jih vrednotimo, kritiziramo. Pustite druge, da so to, kar so. V miru smo, ko ljudem pustimo, da so takšni, kakršni so, da pustimo, da stvari so, kot so, ne da bi morali vse spreminjati.

Odgovornost – sprejmite odgovornost za svoje življenje in prenehajte pri drugih iskati krivdo za svojo bedo. Ne gre za to, da bi bili popolni in brez napak, ampak celoviti, združeni v smame sebi z vsemi nasprotji, ki so v nas.

Ste resnično pripravljeni spoznati samega sebe? Se soočiti s sabo, s svojo svetlobo in temo? Pošteno pogledati vase in zakorakati v spremembe? Zastavite si spodnja vprašanja in se potrudite z odgovori. Šteje le iskrenost. A konec koncev, če boste neiskreni, boste zavajali le samega sebe.

IZ KNJIGE SMEM BITI TO, KAR SEM “Veste, katere so vaše vrednote? In tiste, ki ste jih izbrali, mar jih tudi živite? Pogosto se ponosno izrekamo za vrednote, ki so v družbi cenjene in spoštovane, ker želimo ustvariti vtis, biti plemeniti ali modri, v resnici pa jih ne živimo ali morda le v popačeni obliki. Iz humanitarnosti delamo imidž, ko pa moramo pomagati bližnjim nevidno, brez kamer in reflektorjev, lahko zatajimo! Zavzemamo se za pravice oddaljenih družb, ko pa bi morali stopiti komu v bran pred lastnim pragom, spodvijemo rep in se prihulimo.”

Nekaj vodil, s katerimi se boste hitreje premaknili naprej

Tokratnim vodilom lahko hudomušno rečemo “moj obračun s samim sabo”. Vedeti morate, iz katerih vrednot rastete, kam ste namenjeni, kje ste se zataknili in obstali ter kaj potrebujete spremeniti, da se premaknete dalje. Vzemite papir in se pošteno izprašajte. Vzemite si cel teden časa. Naj prihajajo odgovori postopoma, iz dneva v dan. Naj se luščijo po plasteh kot čebula. Pretresite nekaj sledečih vprašanj.

· Kaj so bili nekdaj moji cilji in kako so se spremenili? Kateri so danes?

· Kdo sem hotel biti nekdaj, kdo sem zdaj in kam želim v prihodnje?

· Sem na katerih področjih življenja zavil v neželeno smer in odšel po neželeni poti?

· Sem storil vse potrebno in se vrnil na želeno pot? Kaj moram storiti?

· Kdo bom, če bom še naprej živel tako, kot živim zdaj?

· Kakšne možnosti za nadaljnji razvoj so mi na voljo? Kaj moram storiti, da uresničim želeno pot?

Pogumno “obračunajte s samim sabo”. Uživajte v raziskovanju in spoznavanju sebe. Vstopili boste v unikatno vesolje. Podprite ga, da zakoraka po želeni poti. Svoji poti. Povsem edinstveni!

Maja Megla