Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki smo ga obeležili 10. oktobra, so predstavniki pacientov in psihoterapevtov opozorili na vse večje potrebe po strokovni pomoči ter nedopustno dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja. Ministrstvo za zdravje so pozvali k čimprejšnjemu izvajanju že sprejetega Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, skrajšanju čakalnih dob in zagotovitvi javno dostopne psihoterapevtske obravnave.
Poudarili so, da mora biti strokovna pomoč dostopna glede na potrebe posameznika, ne glede na njegovo finančno stanje. "Duševno zdravje ne sme postati privilegij premožnejših, pravočasna pomoč pa ne izjema, temveč standard javnega zdravstvenega sistema," so zapisali v skupni izjavi za javnost.
Nekateri na strokovno pomoč čakajo več kot 4 leta!
Posebej skrb vzbujajoči so podatki o čakalnih dobah. Po podatkih uradnega portala eZdravje z dne 9. oktobra 2026 je bil pri enem od izvajalcev prvi okvirni termin za kliničnopsihološko obravnavo šele februarja 2031, torej čez več kot štiri leta. Za prvo kliničnopsihološko obravnavo otroka ali mladostnika pa je bil pri enem od izvajalcev naveden termin novembra 2029, kar pomeni več kot tri leta čakanja.
Čeprav gre za okvirna termina posameznih izvajalcev, so predstavniki organizacij opozorili, da podobno dolge čakalne dobe beležijo tudi drugod.
"Otroštvo ne more čakati do leta 2029. Duševna stiska ne more čakati do leta 2031," so poudarili.
Podatki o duševnem zdravju mladih so zaskrbljujoči
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (HBSC) je pokazala, da se je delež mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije med letoma 2018 in 2022 povečal s 13,4 na 22 odstotkov. Več kot tretjina mladostnikov (35,7 %) je leta 2022 poročala o najmanj dveh psiholoških oziroma psihosomatskih simptomih več kot enkrat tedensko.
Še posebej skrb vzbujajoč je podatek iz znanstvene analize slovenskih podatkov HBSC 2022, objavljene leta 2026, po katerem je 16,7 odstotka mladostnikov v zadnjem letu resno razmišljalo o poskusu samomora. Ob tem je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana 2. oktobra 2026 za pedopsihiatrično obravnavo s stopnjo nujnosti "redno" navajal čakalno dobo kar 1.080 dni, kar pomeni skoraj tri leta.
Na resnost duševnih stisk med mladimi je opozorila tudi raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, ki jo je pod vodstvom prof. dr. Metke Kuhar izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Med 1.059 sodelujočimi mladimi, starimi od 16 do 24 let, je vsak peti svoje duševno zdravje ocenil kot slabo ali zelo slabo, skoraj petina jih je v zadnjem letu razmišljala o samomoru, 29 odstotkov pa jih je razmišljalo o iskanju strokovne pomoči.
"Ljudje ne potrebujejo novih obljub. Potrebujejo pomoč."
Podpisniki izjave so opozorili, da zgodnja in pravočasna strokovna pomoč pomembno prispeva k preprečevanju poglabljanja duševnih težav ter zmanjševanju tveganja za dolgotrajne posledice.
Ministrstvo za zdravje so zato pozvali k sistemski širitvi javno dostopnih psihoterapevtskih obravnav, vključevanju ustrezno licenciranih psihoterapevtov v javno zdravstveno mrežo ter pripravi konkretnega načrta novih zaposlitev in skrajševanja čakalnih dob.
Ob tem so poudarili, da sprejet zakon sam po sebi še ne pomeni izboljšanja za ljudi, ki strokovno pomoč potrebujejo že danes. Zato so zahtevali jasno časovnico izvajanja zakona, konkretne ukrepe in merljive cilje, ki bi omogočili hitrejši dostop do obravnave.
"Ljudje ne potrebujejo novih obljub. Potrebujejo pravočasno, strokovno in javno dostopno pomoč," so sklenili.
Pod skupno izjavo so se podpisali Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS).
