Te dni bomo lahko v medijih brali in poslušali o tem, kako je duševno zdravje v Sloveniji odlično urejeno, da je dostopnost kar v redu, da bi se ljudje tako ali tako morali malo naučiti potrpeti in postati odpornejši …
In še več – lahko boste prebrali celo, da si ljudje dajejo diagnoze kar sami od sebe. In da, če ste v stiski, urgenca že deluje. Včasih sem razočarana, obupana, jezna in žalostna tudi jaz. Želela bi si, da bi imeli kolegi iz zdravstva prav in bi bilo za ljudi res vedno tako brezhibno poskrbljeno, a žal ni. Žal je stanje pogosto alarmantno.
Resnica pa je ta, da naj bi kmalu sprejeli zakon o psihoterapiji, ki prinaša spremembo za vse. In ta pozitivna sprememba je marsikomu v izziv. Kaj bi nov zakon konkretno prinesel vam?
Brezplačno psihoterapijo v javnem zdravstvenem sistemu
Prvič bomo lahko dobili psihoterapijo v zdravstvu brezplačno, pri poklicnem psihoterapevtu, in ne več samo na trgu. Prejšnji sistem je omogočal, da so si dolgotrajno psihoterapijo lahko privoščili predvsem bogatejši, po novem zakonu pa bo na voljo tudi brezplačno v zdravstvu in drugje. Ta zakon prinaša večjo socialno pravičnost.
Večjo varnost pri izbiri psihoterapevta
Saj bomo prvič vedeli, kdo je psihoterapevt z licenco. In prvič bomo imeli seznam vseh psihoterapevtov. Psihoterapevti bodo morali izpolnjevati visoke kriterije izobraževanja, zato bodo visoko usposobljeni in varni. V primeru napak bomo lahko te prvič prijavili zbornici, ki bo skrbela za dobro in varno delovanje stroke. Poleg tega bo vse nadzorovala tudi agencija za kakovost.
Krajše čakalne vrste v zdravstvu na področju duševnega zdravja
Ker bodo psihoterapevti delovali tudi v zdravstvenem sistemu, bodo ljudi prestregli pravočasno in skrajšali čakalne dobe pri drugih strokovnjakih. Psihoterapevti si želimo, da bi ljudje imeli omogočen dostop tako do psihoterapevtov kot tudi do drugih strokovnjakov, zato spodbujamo več sodelovanja med vsemi nami. Sodelovanje v praksi že poteka – in upamo, da tako tudi ostane.
Močno upamo, da nova zakonodajna sprememba, ki bo res dobra za ljudi, odpre srca tudi tistim, ki se je bojijo. Ljudje včasih težko sprejemamo velike spremembe, še posebej tiste, ob katerih nas je strah, da ne bomo več pomembni. In superiornost je odličen ščit, obrambni mehanizem, s katerim poskušamo prikriti globlje občutke.
Toda ljudje potrebujejo čim več možnosti brezplačne pomoči in VSE različne strokovnjake, svetovalce in pomočnike. Predvsem pa ljudi, ki bodo imeli srce, da jih vidijo.
ZA zakonsko ureditev psihoterapije, za ljudi.
Srčno,
Katja Knez Steinbuch
Prisluhnite tudi:
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP)
Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS)
Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP)
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana)
Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF)
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)
Pravna analiza ustavne spornosti 5. odstavka 6. člena Zakona o psihoterapevtski dejavnosti
v okviru postopka sprejema Zakona o psihoterapevtski dejavnosti želimo podati večplastno pravno utemeljitev, zakaj je trenutna ureditev 5. odstavka 6. člena tega zakona problematična in potencialno neustavna. Predlagani člen namreč uvaja neenakovredno obravnavo različnih skupin izvajalcev psihoterapije, kar nasprotuje ustavnopravnim načelom, evropskopravnim normam ter ustaljeni sodni praksi.
1. Kršitev načela enakosti in prepoved diskriminacije (14. člen Ustave Republike Slovenije)
Aktualni 5. odstavek 6. člena predpostavlja privilegiran položaj zdravnikov specialistov psihiatrije, pedopsihiatrije in specialistov klinične psihologije, ki izvajajo psihoterapevtsko obravnavo ne samo kot integralni del svojega poklica, ampak tudi kot psihoterapevtsko obravnavo/dejavnost brez obvezne licence, medtem ko ostale psihoterapevte, ki delujejo izven zdravstva, zakon precej strožje regulira z zahtevo po licenci za izvajanje psihoterapevtske dejavnosti.
Takšna ureditev pomeni neenako pravno obravnavo dveh skupin oseb, ki izvajajo strokovno in poklicno podobno dejavnost, brez jasno utemeljenega strokovnega ali varnostnega razloga. Ker ni opredeljena nobena merljiva strokovna razlika, ki bi upravičila razlikovanje, gre za neposredno diskriminacijo, kar je v neskladju z 14. členom Ustave RS. To potrjuje tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki opozarja, da takšno razlikovanje brez objektivnih in sorazmernih kriterijev predstavlja kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave. Prav tako bi takšna ureditev otežila pravno varnost in bi vodila v nejasnosti glede statusa in regulacije psihoterapevtov.
2. Kršitev načela pravne varnosti in jasnosti (2. člen Ustave RS)
Aktualni 5. odstavek 6. člena zaradi neskladne in nejasne terminologije ter neenakomerne regulacije ustvarja pravno negotovost, saj dopušča izvajanje psihoterapije v različnih pravnih režimih brez jasnih meril in pogojev. Nejasnost v zakonskem besedilu lahko vodi do arbitrarnih odločitev in neenakomerne uporabe prava, kar je v nasprotju z zahtevami pravne države.
3. Kršitev prava Evropske unije, zlasti Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij
Slovenija kot članica EU mora zagotavljati skladnost nacionalnih predpisov z evropskim pravom, kar vključuje tudi spoštovanje načel prostega gibanja delavcev in svobode opravljanja poklicev (člen 45 Pogodbe o delovanju EU) ter spoštovanje Direktive 2005/36/ES, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij. Diskriminatorna ureditev, ki omogoča zdravstvenim psihoterapevtom neomejeno opravljanje dejavnosti brez ustrezne regulacije in licence, medtem ko ostale psihoterapevte močno regulira, ustvarja neupravičene ovire za dostop do poklica in njegovega prostega opravljanja. To je v neskladju z načelom enakega obravnavanja in sorazmernosti, ki ju Evropska komisija in Sodišče EU dosledno varujeta.
4. Ustrezna sodna praksa
Ustavno sodišče RS je v več odločbah (npr. U-I-104/10) jasno opredelilo, da je diskriminacija tista ureditev, ki brez tehtnih razlogov različnim osebam ali skupinam ljudi zagotavlja neenake pravice ali obveznosti. Prav tako poudarja, da mora država pri omejevanju pravic in svoboščin zagotoviti sorazmernost in legitimne cilje, kot sta varstvo javnega zdravja in varnosti. V konkretnih primerih neenake obravnave poklicnih skupin, če ni strokovne utemeljitve, takšna ureditev lahko povzroči razveljavitev predpisa kot neustavnega.
Sodišče Evropske unije je v več primerih, denimo v zadevi Commission proti Italiji (C-419/11), potrdilo, da države članice ne smejo neupravičeno omejevati dostopa do poklicev ali izvajanja dejavnosti z diskriminatornimi zahtevami, ki niso sorazmerne ali strokovno utemeljene.
Prav tako je Sodišče EU v zadevi Vlassopoulou (C-340/89) in drugih sodbah potrdilo, da mora nacionalna regulacija poklicev spoštovati načela prostega gibanja delavcev, kar vključuje tudi nediskriminacijo in sorazmerno regulacijo.
Predlog rešitve
V skladu z zgoraj navedenimi pravnimi izhodišči predlagamo spremembo 5. odstavka 6. člena v skladu z naslednjim:
- Izločitev besede "izključno" ter natančna opredelitev pojmov "psihoterapevtske intervencije" in "psihoterapevtska obravnava",
- Zahteva po licenciranju vseh izvajalcev psihoterapevtske obravnave,
- Regulacija vseh poklicnih psihoterapevtov prek ustreznih zbornic (Zdravniške zbornice Slovenije in Zbornice kliničnih psihologov Slovenije) z jasno določenimi kriteriji za pridobitev licence,
- Zagotovitev pravne varnosti, jasnosti in enakopravnosti vseh izvajalcev.
Aktualna vsebina 5. odstavka 6. člena Zakona o psihoterapevtski dejavnosti posega v ustavno zagotovljeno načelo enakosti ter načelo pravne varnosti brez ustrezne strokovne utemeljitve in s tem predstavlja ustavno sporno določbo. Poleg tega je v neskladju z evropskim pravom in lahko predstavlja oviro pri prostem gibanju delavcev ter dostopu do poklica. Zato predlagamo, da Državni zbor sprejme amandma, ki bo omogočil enakovredno regulacijo vseh psihoterapevtov, kar bo zagotovilo skladnost z Ustavo RS in pravom EU ter prispevalo k večji pravni varnosti, strokovni jasnosti in zaščiti pacientov.
