Oh, precej enostavno je pridigati duhovne nauke, dokler se ne odprejo naše stare rane!
Lahko je reči »rad/a te imam«.
Enostavno je govoriti o ljubezni,
o prisotnosti, zavedanju in o globokem sprejemanju tega, kar je.
Učiti duhovne nauke je enostavno,
enostavno je reči stvari, ki zvenijo resnične, smiselne, dobre in duhovne.
Ampak to so samo besede – pred njimi pa je svet, je resničnost.
Zato so prava prašanja naslednja: ko bo jeza naraščala v našem telesu, bomo lahko ostali blizu, brez da bi jo potlačili ali pa nenadzorovano eksplodirali?
Ko v telo vskoči strah, bomo lahko vdihnil vanj in mu ne pustili, da nas prevzame, vsrka vase in narekuje naše odločitve?
Ko nas bo nekaj prizadelo, ko se bomo počutili ranjene, zavrnjene, neljubljene, zapuščene ... bomo znali narediti prostor za te občutke, se poklonili njihovi intenzivnosti, njihovi ognjevitosti in prisotnosti, brez da bi postali napadalni ali žaljivi?
Se lahko zavežemo, da ne bomo zapustili sami sebe ravno takrat, ko najbolj potrebujemo svojo ljubezen?
O ljubezni je enostavno govoriti.
Enostavno je pridigati duhovne nauke.
Dokler se ne odprejo naše stare rane.
Dokler življenje ne zaide s »prave« poti.
A če pogledamo bližje, nas ravno sprožilci negativnih, intenzivnih občutkov nagovarjajo, da vstopimo v globljo ljubezen do samega sebe.
Vir: Jeff Foster
Preberite si še: Tisti, ki se nočejo vezati v odnose, imajo strah pred BOLEČINO
in Ne zanima me, kako duhovni ste, ampak kakšen človek ste?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
