Vsak dan se prebudim, poletim in skoraj vsak dan se vedno znova zaletim...
Polomljena krila so včasih ovira.
Moči primanjkuje.
Tedaj bele gore natočijo mi čistega opoja.
Poglej me, sedaj že letim...
... Kmalu spet padem.
Kdaj bo moj let zgolj svoboden ples v vetru?
Kdaj bo zaupanje prijateljica za vedno?
S časoma, pravijo.
Potrpežljivost, pravijo.
Zdrži, pravijo.
Dobro si oglej vse smeri neba.
Vsak dan majhni zamahi s peruti...
Pa nekoč poletela boš visoko nad skalnatimi vrati.
Ana V.
- Preberite si še: Ko ne veste, kaj storiti v življenju
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
