Ni lahko živeti in zrasti v družbi, ki te nikoli ne podpira. Za katero nisi nikoli dovolj dober. Kjer ti sploh ne more nič uspeti, če nimaš finančne podpore, če ne živiš v vplivni družini, ki ti lahko ponudi podporo in verjame v tvoje talente.
Ni lahko biti tam, kjer nihče ne verjame vate. Kjer iz vsake besede in ideje, ki pride iz tebe, naredijo dramo posmeha in žalitev. Ni lahko. Prekleto je težko. In ponekod je celo zagrenjenost normalno stanje odrasle osebe.
Ko so zagrenjeni, se družijo, podpirajo eden drugega, se tolažijo, da bo bolje. Kratko rečeno: ves čas jamrajo.
Biti srečen, je skoraj kaznivo dejanje. Če se smejiš kar tako, te imajo za norega. Gotovo je s teboj kaj narobe. In biti in verjeti vase v vsem tem zosu negativnih misli in občutkov ni lahko. Ves čas se čutiš odmaknjenega, nesprejetega, zavrnjenega.
Če si srečen, si nevaren za družbo. Saj ne potrebuješ ničesar. Nisi vodljiv. In ni lahko opustiti vsa lažna prepričanja, dokler ne začneš dojemati, da je to vse igra. Igra nevidnega ega, ki te poganja ves čas v propad.
In nihče ti ne verjame, ko govoriš svoje sanje in resnice, ker za to nimaš dokazov. Nimaš ničesar. In se vprašaš, čemu vsa borba, čemu toliko žalosti, za koga toliko žrtvovanja? In vesolje ti odgovori: nehaj se boriti, nehaj se upirati, sledi svoji intuiciji.
Ta intucija. Spet nekaj, v kar redki verjamejo. In težko spoznanje, da je ljubezen tudi to, da zapustiš ljudi in veš, kdaj se posloviti. Ker veš, da bo to bolje za njih, tiste, ki jih imaš rad.
Ko začneš raziskovati in delati spremembe, misliš, da ti bo lepo. Pa je ravno obratno. Odkrivanje prinaša ogromno strahu in še več potrebuješ poguma, da se z vsem lahko soočaš.
In vendar na koncu ne moreš vedeti, kaj je sreča, če resnično ne spoznaš žalosti in trpljenja. Na koncu lahko ostaneš sam. Ne glede na vse, skozi vse potuješ sam. In potrebuješ premagati lastni strah, da boš karkoli izgubil. Ker ničesar ne izgubiš, ko začneš slediti sebi. Samo zagrenjenost lahko izgubiš, nič drugega. In vse tisto, kar ti je namenjeno, tisto te bo našlo in ti sledilo. Če ti ne bo, nikoli ni bilo pravo. Pojdi dalje in sledi sebi naprej.
Stoj za svojimi sanjami in željami, tudi če za tem stojiš sam. Kar ti je dano, to zmoreš.
Mateja Gabor
- Poglejte si še: Ona ni zmaj, v notranjosti je močno ranljiva
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
