Če ste starš, se lahko ideja, da bi nase prevzeli še odgovornost skrbi za žival, morda zdi prevelika. Toda če je del družine tudi pes, mačka, zajček, hrček ali kaka druga žival, lahko to izjemno koristi otrokom.
Raziskave so pokazale, da so otroci, ki imajo domačega ljubljenčka, bolj uspešni – še posebej na področju čustvene inteligence, ki je z akademskimi dosežki povezana celo bolj kot IQ.
Živalski prijatelji otrokom pomagajo razvijati točno tiste lastnosti, ki vodijo do višje čustvene inteligence (in živali se za to sploh ne trudijo; to počnejo povsem naravno).
Otroci, ki odraščajo z živalmi, razvijejo naslednje lastnosti čustvene inteligence:
Sočutje
Če je del družine tudi žival, si starši in otroci pogosto delijo skrb zanjo, zato se že majhni otroci naučijo, kako skrbeti za drugo živo bitje. Celo zelo majhni otroci lahko sodelujejo in hranijo žival – triletni otrok lahko vzame posodo s hrano in jo položi na tla. V tej starosti lahko otroka tudi naučimo, kako lepo pobožati žival, morda s hrbtom dlani, da je ne zagrabijo za dlako. Starejše otroke lahko zadolžimo za sprehode in čiščenje za živaljo. Raziskava, v kateri so preučevali tri- do šestletne otroke, je pokazala, da imajo otroci s hišnimi ljubljenčki veliko več sočutja do drugih živali in posledično tudi do ljudi.
Samozavest
Skrb za živali krepi otrokovo samozavest, ker mu izpolnjevanje nalog (na primer polnjenje sklede za vodo) daje občutek, da je nekaj opravil sam. Živali so še posebej v pomoč otrokom z nizko samozavestjo. Raziskava je pokazala, da nesamozavestni otroci v obdobju devetih mesecev postanejo znatno bolj samozavestni, če imajo ob sebi žival.
Kognitivni razvoj
Otroci se z živalmi igrajo, se z njimi pogovarjajo in jim celo berejo. Raziskave dokazujejo, da to nestresno sporazumevanje z živaljo pripomore k verbalnemu razvoju majhnih otrok. Pri tem ima žival vlogo tako otrokovega poslušalca kot tudi spodbude, saj otrok svojega ljubljenčka hvali, spodbuja, se z njim pogovarja in ga graja.
Zmanjšanje stresa
V anketi, kjer so otroke vprašali, kaj storijo, ko imajo problem, jih je veliko odgovorilo, da se obrnejo na svojega domačega ljubljenčka. Žival jim predstavlja čustveno oporo in način, kako se lahko umirijo, kadar se počutijo vznemirjeni in pod stresom (seveda je pomiritev otroka v prvi vrsti naloga staršev in nikakor ne smemo z živaljo nadomeščati nalog staršev).
Vendar lahko žival ponudi tudi nekaj prednosti v primerjavi s podporo ljudi. Žival otroku daje občutek, da je brezpogojno sprejet, medtem ko bi ga drug človek morda sodil ali kritiziral. Živali so odlični poslušatelji in nikoli ne sodijo – če otroku ne gre dobro v šoli ali razjezi starše, ga bo žival še vedno brezpogojno ljubila.
Razumevanje cikla življenja
Pogovor o življenju in smrti je za starše lahko zelo težek. Čeprav je izkušnja smrti domačega ljubljenčka lahko zelo težka in boleča, je tudi pomembna učna izkušnja. Način, na katerega se z njo spopadajo starši in drugi odrasli, močno vpliva na to, kako se bodo otroci s smrtjo soočali skozi celo življenje. Pomembno je, da starši z otrokom odprto komunicirajo o žalosti in drugih občutkih. Tako otroku pokažejo, da je občutenje teh občutkov v redu. Poleg tega se otroci lahko prek živali učijo tudi o rojstvu in ob primerni starosti tudi o spolnosti.
Povzeto po MNN, Kaja Regula
- Poglejte si še: Kako nas vidijo psi?
ali pa Mačka – odlična terapevtka
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
