"S to hrano bi morali krampe vihteti, ne pa sedeti," je opozarjal pater Simon Ašič. Pri tem je imel v mislih premočno in preobilno hrano, ki jo uživa sodoben človek, čeprav velik del dneva presedi.
Pater Simon Ašič, eno najbolj prepoznavnih imen slovenskega zeliščarstva in ljudskega zdravilstva, je opozarjal na posledice hitrega življenjskega tempa. Skrbelo ga je hitenje, zaradi katerega želimo v čim krajšem času narediti čim več, pri tem pa se do kraja izčrpamo.
Pozoren je bil tudi na prehrano. Premočna hrana in pijača sta se mu zdeli posebej problematični pri ljudeh, ki opravljajo sedeče poklice. Njegova pripomba je bila slikovita:
"S to hrano bi morali krampe vihteti, ne pa sedeti."
Cenil je preprosta živila, kot so zelje, med, sadje in jabolčni kis, njegov zajtrk pa je združeval okusa, ki ju običajno ne povezujemo.
Kislo zelje z medom za zajtrk
Med živili, ki jih je posebej cenil in priporočal, so bili jabolčni kis, med, zelje in sadje. Znan je bil tudi njegov nekoliko nenavaden zajtrk: kislo zelje, začinjeno z medom.
Pomen prehrane je strnil v odločno misel:
"Naša hrana je naša usoda. Žlica pomeni več kot meč!"
Zagovarjal je tudi razporeditev obrokov, ki jo povzema njegov znani rek: "Zajtrk naj bo kraljevski, kosilo baronsko, večerja beraška."
S tem je priporočal obilnejši zajtrk, zmernejše kosilo in skromno večerjo. Njegovo prehransko vodilo je spremljalo opozorilo, naj pri obilnosti obrokov upoštevamo tudi način življenja in delo, ki ga opravljamo.
Čaj KRRT in njegov hudomušni rek
Posebno mesto v Ašičevem zeliščarskem izročilu so imeli čaji. Med njegovimi mešanicami je še danes priljubljen čaj KRRT, katerega ime sestavljajo začetnice štirih rastlin: koprive, regrata, rmana in trpotca.
Ašič ga je rad pospremil s hudomušnim rekom:
"Kdor pije KRRT, ne bo šel tako kmalu v krtovo deželo."
O pitju čajev je govoril:
"Smisel čajev je, da z njimi organizem čistimo, izpiramo. Čaj izloča iz našega organizma strupene snovi. Organska snov v čaju je najboljše zdravilo za naš organizem. Priporočam, da vsak dan spijete liter blagega čaja."
Kaj je svetoval glede oblačil?
Ašiča so zanimali tudi materiali, s katerimi obdajamo telo. Ženskam je odsvetoval sintetično perilo, priporočal pa oblačila, ki vsebujejo vsaj 20 odstotkov volne.
Med največje človekove sovražnike je uvrščal "naftalin, nikotin in kofein", opozarjal pa je tudi na domnevno škodljive vplive "elektronike, sintetike in plastike".
Menil je celo, da "elektronske ure ovirajo utrip srca in prekrvavitev".
Nenavadna postelja v samostanski celici
O njegovem zanimanju za vplive okolja priča tudi spomin snemalne ekipe, ki ga je obiskala v samostanski celici. Pozornost je pritegnila postelja, postavljena diagonalno čez prostor, iz katere so bile izpeljane žice.
Ašič se je ukvarjal tudi z radiestezijo in proučeval tisto, kar je sam razumel kot škodljive vplive različnih vrst sevanja. Njegove slikovite besede pa še danes spodbudijo razmislek o našem vsakdanu – predvsem o hitenju, izčrpavanju in obrokih, po katerih se namesto k fizičnemu delu vrnemo na stol.
