Dokler je naša sreča odvisna od drugih, nikoli ne moremo vzpostaviti globokih odnosov in se zares sprejeti.
"Če nisi odvisna od moža, da te osreči, potem on lahko dela napake in ti si še vedno v redu. Lahko reče napačno stvar in ti mu hitro odpustiš. Lahko se bori s svojimi demoni, ti pa ne padeš v obup. Lahko je tvoj partner in prijatelj, ker mu ni treba biti tvoj rešitelj." - Lysa TerKeurst
Ta citat sem si že večkrat na glas prebrala v upanju, da se mi bo zaradi ponavljanja vsaka od teh besed za vedno vtisnila v spomin. A velikokrat so moja dejanja namigovala na to, da verjamem v nasprotno.
Danes me te besede opominjajo na to, da naloga moža ni, da osrečuje svojo ženo - ne glede na to, kakšno idejo so nam vcepili romantični filmi in svetovno znane knjige.
Sladki začetki so mi dali neresnična pričakovanja.
Ko sem spoznala svojega moža, se mi je že ob misli nanj zavrtelo. Počutila sem se tako srečno in najin odnos je bil takšen, kakršnega še nikoli nisem doživela. Res me je osrečil.
In ker mu je osrečevanje šlo tako dobro, je to postalo moje pričakovanje - naenkrat sem verjela, da je njegova naloga osrečiti mene. Da je njegov glavni cilj na moj obraz narisati nasmeh.
Ko to pišem, razumem, kako zelo sebično zvenijo moji stavki. A po pravici povedano sem tudi jaz želela osrečiti svojega moža.
Že sama po sebi imam potrebo po ugajanju drugim, zato si še posebej prizadevam, da bi se moji bližnji počutili posebne in ljubljene. Če so bili oni zadovoljni z mano, sem tudi jaz bila zadovoljna s sabo. Seveda pa velja tudi obratno; če drugi niso bili zadovoljni z mano, tudi sama nisem bila zadovoljna s sabo.
- Preberite tudi: Tisto, kar prvo vidite na fotografiji, RAZKRIVA, v čem je vzrok vaših težav v razmerju
Danes razumem, da moja naloga ni osrečiti druge. In naloga drugih ni osrečiti mene.
To, da sem žena in mati mi daje veliko veselja. A vsa bremena svoje sreče ne morem preložiti na ramena svojega moža; še posebej zato, ker je to teža, za katero vem, da bi jo skušal nositi, ker me ima tako rad.
Pravzaprav so njegovi poskusi, da bi me osrečil, prišli do te mere, da je zanemarjal svoje potrebe in utišal svoj notranji glas.
Njegov molk in privolitev ga nista naredila srečnejšega. Prav tako pa nista meni pomagala pri celjenju lastnih ran.
Mož je začel čutiti velik pritisk, da ne naredi ali reče napačne stvari. Zaradi svojih notranjih bojev sem vse jemala osebno in domnevala, da vedno počnem nekaj narobe. Mislila sem, da ga potrebujem, da mi pove, da sem dovolj. V resnici pa njegove besede niso pomenile nič, če jih moje srce ni bilo pripravljeno sprejeti.
Želim si, da bi moj mož bil svoboden.
Nočem, da ima mož občutek, da me mora vedno hvaliti in se prilagajati meni. Želim si, da bi bil svoboden in da je lahko to, kar je. Da lahko izraža svoje srčne želje, ne da bi jih pri tem vedno moral prilagajati drugim. Želim si, da ima pravico do slabega dneva.
Predvsem pa si želim zavedati, da mi ni treba nekaj dati ali narediti za druge, da bi cenila samo sebe.
Tako se je pričela moja pot do ljubezni do sebe.
Ljubezen do sebe ni nekaj, kar bi mož lahko odkril zame. To sem morala poiskati sama.
Na svoji poti sem spoznala 6 stvari:
1. Želim si, da je moj mož odkrit in iskren z mano. Rada bi, da mi pove tudi stvari, ki si jih morda v trenutku ne želim slišati.
2. Da bi se oba lahko svobodno izražala, potrebujeva varno okolje. Možu moram dati vedeti, da lahko varno izrazi svoje občutke in za to ne bo kaznovan.
3. Vsak od nas ima slabe dneve. Če ima mož (ali kdorkoli drug) slab dan, to ni nujno povezano z mano. Je samo pokazatelj, da je tudi on človek z lastnimi doživljanji.
4. Moj vir sreče niso drugi ljudje. Mož ni odgovoren za moje počutje in njegova naloga ni zaceliti mojih ran.
5. Ko sem moža osvobodila te odgovornosti, je tudi sama lahko izkusil več lastne sreče.
6. Sreča ni življenjsko poslanstvo. Ljudje v življenju čutimo najrazličnejša čustva in vsa so enako pomembna.
Ko sem vzljubila sebe, sem postala tudi boljša žena, mama, prijateljica. Predvsem pa sem se začela ceniti in spoštovati, zaradi česar si danes tudi nudim najboljše življenje, kar lahko.
Prirejeno po: YourTango
- Preberite si še: Kdaj življenje postane resnična postolovščina?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
