Starši izpuščajo obroke, da bi imeli njihovi otroci dovolj hrane. Plačujejo položnice, da ne bi izgubili še doma. Mnogi med njimi hodijo v službo, a jih plača ne obvaruje pred stisko. Zdaj na Zvezi Anita Ogulin, kjer vsak mesec s paketi pomoči oskrbijo približno 200 družin z mladoletnimi otroki, opozarjajo: njihovo humanitarno skladišče je praktično prazno. Prvič po več letih je zmanjkalo celo riža in testenin.
Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, in svetovnem dnevu boja proti revščini, 17. oktobra, na Zvezi Anita Ogulin opozarjajo, da povpraševanje po humanitarni pomoči, predvsem po pomoči s hrano, že več let vztrajno raste, sploh med družinami z zaposlenimi starši.
Na drugi strani pa humanitarne organizacije vse težje zagotavljajo stabilno oskrbo s prehranskimi izdelki za družine v stiski. Donacije hrane so vse redkejše, zaradi naraščajočih cen pa z enako količino doniranih finančnih sredstev kupijo bistveno manj živil kot pred nekaj leti.
"Naše skladišče je praktično prazno"
V okviru humanitarnih programov Zveze Anita Ogulin vsak mesec s paketi pomoči oskrbijo približno 200 družin z mladoletnimi otroki. Pri sestavi paketov si prizadevajo, da so ti čim bolj raznoliki in uporabni, da družinam omogočijo pripravo različnih obrokov in jih razbremenijo vsaj enega večjega nakupa v trgovini. Vrednost posameznega paketa se običajno giblje okoli 70 evrov, poleg hrane pa paket vsebuje tudi izdelke za osebno higieno in čiščenje.
Hrano zagotavljajo izključno z donacijami posameznikov in podjetij, bodisi v obliki prehranskih izdelkov bodisi finančnih sredstev, s katerimi manjkajoča živila dokupijo sami. Količina donacij skozi leto precej niha, v zadnjih letih pa opažajo izrazit upad.
"Največ donacij hrane običajno prejmemo decembra, ko uspemo skladišče dobro založiti, med letom pa je donacij bistveno manj, zato skušamo z decembrskimi zalogami zdržati čim dlje. Zadnjih nekaj let smo že nekoliko navajeni, da pride do obdobij večjega pomanjkanja hrane v skladišču, vendar tako izrazite situacije že dolgo ne pomnimo.
Naše skladišče je praktično prazno. Prvič po več letih nam je zmanjkalo celo tako osnovnih živil, kot so riž in testenine.
To so stvari, ki smo jih tudi ob pomanjkanju drugih izdelkov vedno imeli na zalogi in smo družinam v pakete dodali vsaj več teh osnovnih živil. Sedaj bo treba kupiti tudi to," situacijo v skladišču pojasnjuje Tina Plevnik, koordinatorica humanitarnega programa Botrstvo v Sloveniji.
Tudi zaposleni starši potrebujejo pomoč
Struktura družin, ki zaprošajo za pomoč, se je v zadnjih letih precej spremenila. Na Zvezi Anita Ogulin so že pred pandemijo opažali vse več prošenj zaposlenih staršev, po pandemiji in ob vsesplošni draginji pa so med družinami, ki jim pomagajo, začeli prevladovati revni zaposleni.
"Trenutne razmere so zaskrbljujoče, saj zaposlitev številnim družinam ne zagotavlja več finančne varnosti. Mnoge živijo na robu, kjer jih od hujše stiske loči le nek večji nepredviden strošek, podražitev najemnine, dolgotrajna bolezen, ločitev ali drug izreden življenjski dogodek. S skromnim življenjem in premišljenim ravnanjem z denarjem se za zdaj še uspejo prebiti skozi mesec. Včasih plačilo kakšne položnice prestavijo na naslednji mesec ali izpustijo kakšen obrok, vendar jim nekako uspeva ohranjati finančno ravnovesje, dokler ga ne poruši neka nepričakovana situacija," pove Alenka Petkovšek, predsednica Zveze Anita Ogulin.
Starši se odpovedujejo obrokom, da bi imeli otroci dovolj hrane
V zadnjih letih se spreminjajo tudi potrebe družin, ki zaprošajo za pomoč.
"Opažamo, da prehranska negotovost postaja vse izrazitejši problem. V preteklosti je bila pomoč s prehranskimi paketi predvsem ena od oblik podpore, s katero smo družinam pomagali premostiti kompleksnejše socialne ali finančne stiske. Danes pa se vse pogosteje srečujemo z družinami, ki kljub skrbnemu ravnanju z denarjem in rednemu plačevanju obveznosti nimajo dovolj sredstev za vse osnovne življenjske potrebščine. Ker se zavedajo, da lahko neplačane položnice vodijo v dolgove, izvršbe, odklop elektrike ali celo izgubo doma, dajejo prednost plačilu teh obveznosti, varčujejo pa pri hrani. V takšnih primerih se starši pogosto odpovejo lastnim obrokom, da bi imeli vsaj njihovi otroci dovolj hrane. Kot nam je nekoč pojasnila ena mama: 'Bolje je biti lačen kot brez strehe nad glavo'," pove Tina Plevnik.
Ob tem je pomembno razumeti, da prehranska stiska skoraj nikoli ne obstaja sama zase. V ozadju je običajno kombinacija različnih, medsebojno prepletenih dejavnikov, ki ustvarjajo in poglabljajo stisko: od nesorazmerja med prihodki in življenjskimi stroški do energetske revščine in vse bolj pereče stanovanjske problematike.
Zato na Zvezi Anita Ogulin kot nujnega poudarjajo celovit in dolgoročen pristop k zmanjševanju revščine: "Humanitarna pomoč lahko družino v kritičnem trenutku pomembno razbremeni in prepreči poglabljanje stiske, ne more pa nadomestiti sistemskih rešitev, ki bi ljudem omogočile dostojno življenje."
Kako lahko pomagate?
Tako posamezniki kot podjetja lahko pomagate z donacijami osnovnih živil z daljšim rokom uporabe ter izdelkov za osebno higieno in gospodinjstvo. Donacije lahko prinesete neposredno v skladišče Zveze Anita Ogulin na Zaloški cesti 54 v Ljubljani ali jih pošljete po pošti.
Uradne ure za sprejem donacij:
- Ponedeljek: 8.00–18.00
- Torek: 8.00–16.00
- Petek: 8.00–16.00
Za dodatne informacije lahko pišete na skladisce@zveza-anitaogulin.si.
Pomagate lahko tudi s poslanim SMS-sporočilom VERIGA5 ali VERIGA10 na 1919 ter prispevate 5 oziroma 10 evrov za nakup hrane za družine v stiski.