Čas je, da zacvetimo v svoji pristnosti.
Neki kralj je šel na svoj vrt in odkril, da njegova drevesa, grmovje in cvetlice hirajo.
Hrast mu je povedal, da umira, ker ne more zrasti tako visoko kakor Smreka. Ko se je obrnil k Smreki, je videl, da se je ta podrla, ker ne more obroditi grozdja kakor Trta. In Trta je hirala, ker ni cvetela kakor Vrtnica. Vrtnica je jokala, ker ni visoka in močna, kakor Hrast.
Kralj je zgrožen hodil po svojem vrtu in ugotavljal, da so vse rastline nesrečne, ker bi si želele imeti lastnost nekoga drugega.
Nato pa je naletel na rastlino, Frezijo, ki je cvetela in bila lepa, kot še nikoli.
Kralj jo je vprašal: "Kako to, da tako lepo in zdravo rasteš sredi tega venečega in žalostnega vrta?"
"Ne vem," je odvrnila Frezija. "Mogoče zato, ker sem si vedno predstavljala, da si takrat, ko si me posadil, želel Frezije. Če bi hotel Hrast ali Vrtnico, bi posadil to. Takrat sem si rekla, da bom poskusila biti najboljša mogoča Frezija."
Tudi vsak človek je na svetu zato, da bi prispeval svojo edinstvenost. Ni možno, da bi bili kdo drug. Možnosti so samo dve: lahko se zalivamo z ljubeznijo do sebe, lahko pa venemo v samoobsojanju.
Kaj boste izbrali vi?
Prirejeno po: Jorge Bucay
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
