Kaj je značilno za ženski princip?

Po prerokbah starodavnih civilizacij in njihovih zapisov naj bi človeštvo prihajalo v ero, v kateri bo avtentičen ženski princip, z vsemi dobrobiti in kvalitetami, pomagal, da se svet, v katerem živimo, uravnovesi, postane lepši in prijaznejši.

Kakšna je razlika med moškim in ženskim principom? 

Za razliko od moškega principa, ki je usmerjen v hitro in močno akcijo ter deluje kot ogenj, ki pred seboj podira vse, kar mu stopi na pot do cilja, je ženska energija drugačna. Deluje namreč kot voda. Potrebuje čas, da prične teči, ko pa prične delovati, deluje blago in prilagodljivo. Zato z lahkoto najde pot do cilja, ne da bi pri tem poškodovala kogarkoli ali karkoli.

Zaradi svoje izjemne sposobnosti, da druge ljudi začuti v njihovih najbolj globokih nivojih, bodo ženske intuitivno vedele, kdaj je pravi čas, da spregovorijo o neki ideji, kako jo predstaviti, da bo od vseh sprejeta ali pa, ne nazadnje, kako povedati nekaj neprijetnega na konstruktiven način.

Ko se ženski princip izraža na svoj najbolj zdrav in avtentičen način, ženske v svojem delovanju ne bodo šle proti interesom ali potrebam drugih. Prav zato v proces odločanja pogosto vključujejo tudi druge ljudi, ki so pripravljeni na dialog in sodelovanje ali pa iskanje kompromisov.

Če pa skupnega interesa ni mogoče najti, njihovo delovanje ne bo šlo na rovaš drugih. Za razliko od moških, ženske veliko lažje opustijo brezizhodne bitke.

Ženska energija je inteligentna in sposobna žrtvovati kratkoročne cilje, da bi ohranila harmonijo dolgoročne stabilnosti in sklada. Kratkovidni ljudje v tem vidijo njihovo slabost, pa vendar izkušnje (in test časa) jasno kaže, da ženski energiji prav s to kvaliteto nazadnje dolgoročno zagotovo uspe, medtem ko moški princip deluje bolj učinkovit na kratek rok.

Dobra ponazoritev tega principa v realnem svetu sta primera Finske ali Švedske, kjer ženski princip najmočneje prihaja do izraza. Te države so politično stabilnejše, manj je družbenega razslojevanja, višja je gospodarska rast, te družbe pa tudi sicer veljajo za družbe največjega blagostanja.

Da pa bi se avtentične ženske kvalitete v polnosti udejanile, potrebujejo svobodo izraza, sicer se lahko sprevržejo v svoje nasprotje. Ženske v takšnem primeru postanejo muhaste, težje se aktivirajo (tudi, ko bi se morale), tuje pa so jim tudi kvalitete asertivnosti, vztrajnosti in usmerjenosti. Tako zatrta ženska energija pozabi na svoje lastne potrebe ali pa se za zadovoljevanje njih zateka k manipulaciji. Na dolgi rok bo zato soočena z velikim nezadovoljstvom in frustracijo, ki se bo odrazila v razne oblike samodestrukcij.

In vse to se že dogaja, saj je večina žensk tega sveta, v večji ali manjši meri, prisiljena potiskati svojo ženstvenost. V svetu, v katerem živimo, je namreč ženski princip še vedno viden kot manjvreden moškemu.

Cela naša zgodovina je pravzaprav moška zgodovina.

Polna je osvajalski pohodov in napisana z moškimi peresi. Tudi zato ne čudi, da so moške kvalitete poguma, vztrajnosti in usmerjenosti hvaljene in slavljene čez vso mero. Po drugi strani pa so kvalitete blagosti, sočutja, skupnosti in sodelovanja – kar so avtentično ženske kvalitete -, zgodovinsko gledano videne kot dokaz nekakšne šibkosti.

O domnevni moški premoči so stoletja pisali vplivni filozofi in znanstveniki – od Aristotla do Descartesa in Nietzscheja ter Freuda. Tudi zato se je mit o moški premoči lahko obdržal toliko tisoče let. Na njem je pravzaprav zgrajena celotna naša civilizacija. Ta ničkolikokrat ponovljena laž je tako vkoreninjena v naš sistem, da nam še danes na različne načine diktira razmišljanje, vedenje in celotno življenje, ne da bi se tega sploh zavedali.

Ženskam je ves ta čas prepovedano, da so, kar so.

Od majhnih nog nas prepričujejo, da nismo dovolj dobre takšne, kot smo, zaradi česar se nato ne zmoremo imeti zares rade. Še kot odrasle se počutimo slabo v svoji koži ali pa občutimo krivdo in sram, ne da bi same vedele zakaj.

Da bi bile sprejete, smo že kot deklice zavrgle del svoje avtentične biti, s tem pa tudi ženstvenosti.

Neredko smo, da bi bile cenjene ali si vsaj zaslužile mesto pod soncem (ki je sicer rezervirano za moške), skušale (zavestno ali podzavestno) zamenjati svojo blagost, sočutje in čustvenost z moškimi kvalitetami, k čemur nas še danes silijo nekatera gibanja, ki ideal enakosti enačijo z istostjo – in se pri tem globoko motijo.

Ko ženstvenost zamenjamo z moškimi kvalitetami, običajno izničimo vse dobro obeh principov in pademo iz ene v drugo skrajnost, zaradi česar niti same ne vemo več, kje stojimo in kdo v resnici smo, kar postane naša lastna poguba. Ko obrnemo hrbet svoji avtentični naravi, nas taisto zanikanje prične uničevati od znotraj.

Velika moč nežnosti

Vsaka revolucija – in takšna bo tudi ta -, s katero se želi opolnomočiti ženske, je obsojena na propad, če pravo in resnično (r)evolucijo najprej ne izvedemo v sebi.

Če naj bi se ta zares zgodila, moramo najprej najti žensko v sebi ter jo prepoznati, sprejeti in objeti z vsemi njenimi kvalitetami. Prav v avtentičnih ženskih kvalitetah se namreč skriva vsa naša moč. Šele ko živimo svojo ženstvenost, smo sposobne izraziti vse svoje potenciale. In le takšne smo lahko tudi zares privlačne in (po)polne kot človeška bitja.

Šele takrat, ko živimo svojo avtentično žensko naravo, lahko postanemo zares srečne in pričnemo osrečevati vse druge okoli sebe.

Po predvidevanjih starodavnih civilizacij in starih zapisov (na primer: Ved in Majev), naj bi se to kmalu spremenilo. Po njihovih koledarjih počasi vstopamo v dobo, v kateri bo avtentičen ženski princip, z vsemi svojimi dobrobiti in kvalitetami, pomagal uravnovesiti svet, v katerem živimo, da bi ta postal lepše in ugodnejše mesto za življenje, kot je danes.

Vir in celoten članek na: metropolitan.si

• Preberite si še: 9 znakov ženske z zdravo ŽENSKO ENERGIJO

in Kdaj bo ženska moškega zares spoštovala?

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja