M. F. | 10. 12. 2019, 13:29

December: mesec obdarovanj, pa tudi pokanja, obiskov urgence in prestrašenih živali

Unsplash

Pirotehnika in veseli december gresta z roko v roki. Slovenci imamo do uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno visoko stopnjo tolerance, kljub številnih javnim razpravam in dokazih o njeni škodljivosti za okolje, živali in ljudi.

Prodaja pirotehničnih izdelkov prve kategorije je dovoljena od 19. do 31. decembra. Njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Zakonodaja in pravila so sicer jasna, a kršitev ni malo.

Eno je zakonodaja, drugo pa osveščenost ljudi 

Te dni je v državnem zboru padel predlog za omejitev in strožji nadzor glede prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Odbor DZ za notranjo politiko ni podprl predloga spremembe zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki je predlagal ničelno stopnjo tolerance do uporabe pirotehničnih izdelkov. Navajajo, da je trenutna zakonodaja ustrezna, popolna prepoved pa ni mogoča, ker smo del EU.

Kako pa je z uporabo v praksi?

Podatki policije kažejo, da je najbolj moteča in nevarna za ljudi in živali uporaba pokajočih pirotehničnih izdelkov – petard, ki pa so že po sedaj veljavni zakonodaji prepovedani. Zato je po njihovem mnenju bistveno ozaveščanje ljudi in izvajanje preventivnih ukrepov.

Krivda gre objestnosti

In čeprav v tem delu leta vsako leto potekajo tudi akcije ozaveščanja, ki opozarjajo, da pirotehnika ni igrača, še vedno prihaja tudi do hujših poškodb – raztrganin rok, opeklin, poškodb obraza in tudi trajnih poškodb vida. Lani je bilo takšnih poškodb osem.

Policija pojasnjuje, da do poškodb zaradi pirotehnike pride zaradi ignorance ali neupoštevanja navodil proizvajalca oziroma zaradi objestnosti. V prazničnem decembru je za nerazsodnost pogosto kriv tudi alkohol. Nemalokrat so žrtve tudi nič hudega sluteči mimoidoči, saj se tistim najbolj objestnim zdi metanje petard v ljudi zabavno.

Pirotehnika proti živalim

Vsako leto v prazničnem času poskoči tudi koncentracija škodljivih delcev v ozračju, kar škodi vsem nam. V tej zgodbi so še najbolj nemočne zagotovo živali. Te si namreč ne morejo zatisniti ušes. Za primerjavo: zdrav človek sliši zvoke v frekvenčnem razponu od 20 do 20.000 Hz, psi slišijo zvoke vse do 60.000 Hz, mačke do 64.000 Hz in to so zgolj podatki za dva predstavnika živih bitij, s katerimi si delimo svet. 

Kaj bi se zgodilo, če je v trgovinah ne bi več prodajali? 

Dejstvo je, da je pirotehnika še vedno dostopna, saj jo prodajajo praktično povsod. Iz Lidla Slovenija so letos na vprašanja uredništva revije Pes moj prijatelj sporočili, da v njihovih prodajalnah pirotehnike letos ne bo, s čimer so poželi plaz odobravanja spletnih komentatorjev.

Od večine drugih trgovcev odgovorov na to niso dobili, medtem ko pri najboljšem sosedu priznavajo, da povpraševanje po pirotehniki zadnja leta nekoliko upada. Zmanjšuje se tudi uporaba pirotehnike na javnih prireditvah.

A tudi pri tem policisti opozarjajo, da umik pirotehnike iz prodaje zgolj v Sloveniji ne bi ustavil najhujših kršiteljev, saj bi jo našli pri sosedih, na črnem trgu ali – še huje – jo izdelovali sami. 

V prvi vrsti moramo torej najprej urediti zakone v lastnih glavah in pri sebi razmisliti, na račun koga iščemo lastno zabavo in kje lahko najdemo kompromis, da bi v sožitju sobivali vsi.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ