Umetnost prepuščanja oz. kako opustiti nadzor?
Zakaj bi svojo energijo porabljali za plavanje proti toku?
Opazila sem, da gredo stvari veliko bolj gladko, ko se odpovem nadzoru – ko stvarem dovolim, da se zgodijo, namesto da bi silila in se vmešavala v njihov potek. A na žalost mi to ne gre dobro od rok.
Čeprav sem se z leti izboljšala, sem še vedno malo obsedena z nadzorom. Včasih svojo energijo porabljam za poskuse načrtovanja, predvidevanja in preprečevanja stvari, ki jih nikakor ne morem načrtovati, predvideti ali preprečiti.
Na primer – sprašujem se, ali bo moj otrok dobil zadostno mero spanca, medtem ko potujemo, in če ne, kako naporen bo, ker bo neprespan. Premišljujem njegove potovalne in spalne vzorce, da bi ugotovila, kako in kaj – kot da je njegovo spanje nekaj, kar lahko nadzorujem.
Veliko razmišljam tudi o vremenu, ko na obisk pridejo prijatelji iz drugih krajev. Že tako omejen čas načrtujem z vsako možno kombinacijo vremena in razpoloženja v mislih.
Kot večina ljudi, ki jih poznam, tudi jaz preživim veliko časa v načrtovanju stvari, ki so izven moje moči. Ko sem začela raziskovati to potrebo po nadzoru, sem prišla do naslednjih treh ugotovitev.
-
Stvari poskušamo nadzorovati zaradi tega, kar mislimo, da se bo zgodilo, če jih ne bomo
Z drugimi besedami, naša potreba po nadzoru izvira iz strahu.
-
Nadzor je rezultat navezanosti na določen izid – izid, za katerega smo prepričani, da je najboljši za nas – kot da vedno vemo, kaj je najboljše.
Ko zaupamo, da smo v redu ne glede na okoliščine, ki nam pridejo naproti, nam ni več treba »upravljati vesolja« – lahko se prepustimo. Takrat se odpremo najrazličnejšim čudovitim možnostim, ki ne obstajajo, dokler smo navezani na eno in edino »pravo« pot.
-
Energija prepuščanja doseže veliko več kot energija nadzora
Ko sem v stanju nadzora, moj vid postane zelo ozek in osredotočen, diham plitko, adrenalin se pretaka po mojem telesu in srčni utrip se poveča. Moj um se zelo hitro preusmerja iz ene teme na drugo, iz preteklosti v prihodnost. Imam malo koncentracije, slab spomin in skoraj da nobenega zavedanja.
V načinu prepuščanja pa sem mirna, spokojna. Dihanje je globoko, prisotna sem v trenutku. Jasno vidim in moj pogled se razprostira okoli mene, kar mi omogoča videti širšo sliko.
Velika ironija je torej v tem, da se v stanju nadziranja stvari v resnici počutim, da imam stvari manj pod nadzorom.
Umetnost prepuščanja
Prepustiti in predati se pomeni, da se nehamo boriti - s seboj, z vesoljem in z naravnim tokom stvari. Pomeni popolno sprejetje tega, kar je, in vera v to, da bo vse v redu, tudi brez našega vmešavanja.
Ne gre za nedelovanje. Gre za ukrepanje z mesta energije prepuščanja. Če se ob opustitvi nadzora in prepustitvi počutimo bolje in dosežemo tudi boljše rezultate, kako torej to naredimo?
Včasih je potrebno le prepoznati, da smo v stanju nadzora in se odločiti, da ga opustimo – se zavestno in namerno preusmeriti v energijo prepuščanja.
Na primer, ko se zavem, da sem v stanju nadzora, si predstavljam, da sem v majhnem čolnu, ki vesla proti toku. Težko je, neprestano se borim s tokom – in točno takšno se mi zdi stanje nadzora.
Ko se odločim, da se prepustim toku (in s tem opustim nadzor), si predstavljam, kako se čoln začne obračati, kako spuščam vesla in se prepuščam naravnemu toku, ki me nežno nosi po gladini, medtem ko meni ni treba več delati. Globoko dihanje medtem ko si v mislih ponavljam »spusti vesla«, je običajno dovolj, da me pripelje tja.
Včasih pa je prehod iz stanja nadzora v stanje prepuščanja malo težji. Takrat si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji.
- Kaj se bojim, da se bo zgodilo, če opustim nadzor?
Ko natančno določite strah, lahko podvomite v njegovo veljavnost. Oglejte si ga od blizu in morda boste ugotovili, da sploh ni tako strašen. Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi? Zakaj bi bilo to slabo?
- Ugotovite, v kaj se vmešavate
So stvari, ki jih lahko nadzorujete sami, a še več je stvari, na katere nimate vpliva. Vprašajte se, kaj poskušate nadzorovati. Je to res vaše področje nadzora? Poskusi nadzorovanja stvari, ki niso v naši moči, se nikoli ne končajo dobro.
- Ali bi prepuščanje občutili kot svobodo?
Skoraj vedno bo odgovor da. Naj vas ta občutek svobode vodi k prepustitvi in zaplavanju z naravnim tokom.
Biti dovzeten in dopuščati, da se stvari dogajajo in razvijajo same, je veščina, ki jo je mogoče vaditi in izboljšati. Vedno se lahko odločimo, ali bomo stvari počeli na lažji ali težji način - upiranje naravnemu toku stvari pa je redko lažja in mirnejša pot.
Ko se naslednjič znajdete v tesnobnem stanju nadzora, se opomnite, da spustite vesla in se prepustite naravnemu toku, ki vas bo osvobodil.
Vir: Dr. Amy Johnson, tinybuddha.com
- Poglejte si še: 12 stvari, za katere si morate končno odpustiti!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
