Vsi poznamo jaslice in smrečice, pod katerimi nas običajno na božično jutro čakajo presenečenja. Kako pa praznujejo sorodne praznike v drugih deželah, ki niso apriorno krščansko orientirane? Odpotujmo na ekskurzijo po praznovanju verstev sveta.
Krščanski božič
Praznovanje rojstva Jezusa Kristusa Mariji in Jožefu, kjer je posredoval sveti duh. Zaznamuje ga prižiganje štirih svečk na adventnem vencu. Adventus pomeni prihod, ki pa ne simbolizira le rojstva odrešenika, pač pa tudi naznanja drugo srečanje z njim, ki bo ob koncu časov. Prvo svečko se prižge prvo nedeljo v decembru in nato vsako nedeljo eno svečko več. Na vigilijo, torej danes, 24. decembra, gorijo vse štiri svečke in naznanjajo predbožični večer. Naraščanje luči pomeni naraščanje dobrega v našem življenju. V starih časih je bil adventni čas tudi čas postenja. Praznovanje božiča se krona z obiskom polnočnice, večina vernikov pod smrečico postavi jaslice, ki jih 6. januarja dopolni še prihod svetih treh kraljev. Star običaj veleva tudi obhajanje hiše s kadilom in molitvijo na predbožični večer in na dan svetih treh kraljev. Takrat se na obok vrat s kredo napiše tudi začetnice imen treh kraljev – G + M + B; Gašper, Miha, Boltežar. Značilna kulinarika je ''poprtnik'', kruh v katerega gospodinja vreže križ, poje se ga na dan šestih treh kraljev.
Ameriški božič
Ni povezan s krščanstvom, zaznamuje ga predvsem postavitev smrečice in obdarovanje. Skozi dimnik naj bi v noči iz 24. na 25. december priplezal Božiček in v škorenjcih ob kaminu pustil manjša presenečenja, pod smrečico pa večja darila. Božičkovo podobo, kot je poznamo danes, z belo-rdečo obleko in dolgo belo brado, je začelo propagirati podjetje Coca Cola. Na finskem sicer že dlje časa verjamejo, da Božiček s svojimi jeleni izvira od tam.
Hanuka
Judovski praznik luči. V drugem stoletju pred našim štetjem je v Jeruzalemu uspelo Judom izgnati tujce. Leščerba na osmerokrakem svečniku je tedaj v templju gorela celih osem dni, čeprav je bilo olja dovolj le za en dan. V spomin na to Judje pred sončnim zahodom osem dni zapored prižigajo svečke v svečniku, imenovanem Menora, to predstavlja navzočnost boga. Značilna kulinarika v tem času so krompirjeve palačinke in hrana, ocvrta na olivnem olju. Judovsko novo leto se praznuje veselo, v krogu prijateljev in družine, saj verujejo, da se boš kot na novoletni dan počutil vse leto. Ponekod verujejo celo, da prvi obiskovalec prinese v hišo celoletno srečo oziroma nesrečo. Hrana v obliki kroga naj bi prinašala srečo, saj simbolizira koledarsko leto, odtod priljubljena peka kolačev in na primer krofov v Ameriki.
Divali
Hindujski praznik luči, svetlobe, sreče, veselja, ki zaznamuje prihod novega leta (in ponavadi pade na november po našem koledarju). Hindujci v teh dneh po domovih prižgejo oljne svetilke in častijo boga Lakšmi in Višna.
Pravoslavni božič
Se po julijanskem koledarju praznuje 7. januarja. Na božični večer gospodinja speče kruh, v katerega vtakne srebrni kovanec. Kruh razreže in razdeli med družino, kdor dobi kovanec bo imel srečo vse leto. Na praznik se pripravljajo šest tednov. Predvečer Božiča verniki preživijo v družinski atmosferi, zažgejo badnjak – hrastovo poleno in po hiši posujejo slamo, opolnoči pa se odpravijo k polnočnici.
Ne glede na to, v kar verujete, si v teh prazničnih dneh privoščite veliko ljubezni in si podarite najlepše darilo - notranji mir.
Preberite še:
Obdarovanje je pomembnejše kot prejemanje
Pravljica o zimskem solsticiju
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
