Ljubi ljudje, vsakič, ko kupujete semena, ki jih imate namen posaditi na svoj vrt za svojo hrano, za hrano svojih otrok, pomislite na to, kaj s tem semenom dajete v zemljo in v svojo dušo! Smrt ali življenje?
Iz življenja ustvarjajmo novo življenje
Če le malo pomislimo, lahko vidimo, da nam narava pomaga bogateti, sodobna genski inženiring pa obubožati. Iz enega posajenega naravnega fižolovega zrna dobimo stotine novih zrn – lahko se jih do sitega najemo in jih le majhen delež pustimo za seme, pa bomo naslednje leto ponovno lahko imeli obilen pridelek. Zdaj ga lahko razdelimo še med svoje prijatelje in sorodnike. Naslednje leto imamo lahko pridelka še več, lahko ga prodamo in z njim zaslužimo itd.
Iz posajenega hibridnega semena bo zrasla občutljiva rastlina, za katero vam bo prodajalec semena prodal še umetna gnojila in fitofarmacevtska sredstva, da bo rastlina kos vedno zahtevnejšim vremenskim razmeram. Zrastli bodo enakomerni plodovi, ki so veliko manj okusni od naravnih in brez življenjske energije. Ker hibridna rastlina ne naredi rodovitnega semena, boste morali naslednje leto ponovno kupiti seme in leto zatem ponovno in ponovno … In čez nekaj let boste opazili, da imate v denarnici vse manj denarja, vaše življenjske moči pa pešajo. Denar ste zapravljali za rastline, ki vas niso mogle ustrezno nahraniti. Seveda ne, če pa izhajajo iz mrtvih principov! Vaša zemlja je vedno manj rodovitna, vi pa potrebujete zdravila, ker je vaše zdravje oslabelo. Najverjetneje vam bo zdravila prodal isti proizvajalec, ki proizvaja tudi tista hibridna semena in fitofarmacevtske strupe, ki so vas privedli do tega, da morate zdaj jemati zdravila … In hkrati nimate nobene zaloge semen, da bi si naslednje leto lahko kaj posadili.
Ljubi ljudje, vsakič, ko kupujete semena, ki jih imate namen posaditi na svoj vrt za svojo hrano, za hrano svojih otrok, pomislite na to, kaj s tem semenom dajete v zemljo in v svojo dušo! Smrt ali življenje?
Delo na vrtu junija in julija
- Najprej naj vas spomnimo na stalno rahljanje zemlje okoli rastlin, s katerim vnašamo kisik v zemljo.
- Junija je še vedno čas za različna presajanja (solate) oziroma redčenje (korenček, peteršilj). Kot sedaj že vemo, presajamo v času padajočih luninih lokov, ki so v Setvenem priročniku po Mariji Thun označeni z zeleno barvo: od 12. do 25. junija in od 9. do 22. julija.
- Posadimo lahko fižol, grah, bučke.
- Posejemo radič, endivijo, ohrovt, brstični ohrovt, kolerabico, cvetačo, brokoli.
- Površine, kjer bomo izkopali zgodnji krompir, zasejemo s facelijo in ajdo.
- V drugi polovici julija začnemo sejati motovilec.
Pobirajmo zelišča
Začnemo pobirati prva zelišča, kot so melisa, meta, timijan, kamilice, koprive, črna detelja, trpotec, močvirski ali brestovolistni oslad. Zelišča, pri katerih uporabljamo liste oziroma steblo z listi (melisa, meta, origano), porežemo približno 10 centimetrov nad zemljo takrat, ko začnejo z nastavki za cvetove. Zelišča, pri katerih uporabljamo cvetove z listi (timijan, sivka, ožepek, janežev ožep, monarda), porežemo, ko cvetijo, prav tako 10 centimetrov nad zemljo. Pri kamilicah, ognjiču, rmanu ipd. trgamo odprte cvetove. Če bomo to počeli, bomo ugotovili, da rastline poganjajo nove in nove cvetove, ki jih redno trgamo. Vsa ta zelišča pobiramo na dan za cvet, da bodo ohranila močnejšo aromo in barvo.
Pobrana zelišča damo čim prej sušit. Preprosto, najboljše in vsem dostopno je naravno sušenje. Zelišča razprostremo na čisto kartonsko podlogo ali kakšno mrežo v senčnem in zračnem prostoru. Po možnosti poskrbimo za čim bolj prepišen zrak, lahko si pomagamo tudi z namiznim ventilatorjem. Zelišča so suha takrat, ko so tako krhka, da jih lahko prelomimo, cvetove pa preverimo na otip, da so popolnoma suhi. Če si pri sušenju pomagamo z ogrevanjem, moramo paziti, da temperatura prostora ali sušilca ne preseže 40 ºC, saj bi pri višjih temperaturah zelišča izgubila veliko eteričnih olj.
Kako varujemo rastline?
Pogosto nam pri pridelavi rastlin na vrtu delajo težave škodljivci ali bolezni.
- Uši najlaže odpravimo tako, da rastlino tri dni zaporedoma poškropimo z vodo, v kateri smo predhodno za 24 ur namočili sveže koprive (1 kilogram svežih kopriv/10 litrov deževnice ali studenčnice).
- Pri pojavu plesni si pomagamo z raztopino sode bikarbone ali z razredčenim nehomogeniziranim in nepasteriziranim mlekom. V pol litra deževnice ali studenčnice enakomerno zmešamo dve zvrhani jedilni žlici sode bikarbone, dve žlici jedilnega olja in dve žlici tekočega ekološkega sredstva za pomivanje posode. Nato to mešanico razmešamo v petih litrih deževnice/studenčnice.
- Pri nepasteriziranem mleku vzamemo en liter mleka, ki ga razredčimo z enim litrom deževnice ali studenčnice.
- S temi naravnimi zaščitnimi sredstvi poškropimo rastline in tla pod njimi. Dobro je, da to škropljenje ponavljamo na 10 do 14 dni, izmenično enkrat soda bikarbona, enkrat mleko. Za krepitev rastlin, predvsem pri večjih temperaturnih nihanjih, pa priporočamo tudi škropljenje z algami, ki jih kupimo v specializiranih kmetijskih prodajalnah.
- Ne pozabite, da pri delu z rastlinami sodeluje ves kozmos, ki nam pomaga k zdravemu in obilnemu pridelku. Želimo vam veliko veselja pri delu z naravo. Srečno!
Obiščite Zeliščni vrt Majnika poleti 25. junija vas od 14. ure vabimo na DAN ODPRTIH VRAT. Pridružite se nam na vodenih ogledih ob 15. in 17. uri.
Za posameznike organiziramo voden ogled zeliščnega vrta vsak petek od 2. julija
do 13. avgusta ob 18. uri (5 €/osebo).
Tematske oglede, delavnice, predavanja in predstavitev dobre prakse za skupine organiziramo po dogovoru.
Julija in avgusta organiziramo vodene oglede tudi na našem zeliščnem vrtu
v energijsko zelo bogati Žički kartuziji.
Vabljeni, spremljajte našo ponudbo ali nas kontaktirajte na: zeliscni.vrt.majnika@gmail.com,
FB: Zeliscni vrt Majnika, 031 317 109.
TEKST: Majda in Katja Temnik
FOTOGRAFIJE: Arhiv Zeliščnega vrta Majnika, Shutterstock
Poglejte si še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
