To je čemaž. Čemaž je divja rastlina, ki je izmeno bogata s kalijem, vsebuje tudi cink ter veliko vitamina C in B16. Čemaž je odličen čistilec naših prebavil, pomaga pri izločanju težkih kovin iz telesa, odžene zajedavce, izboljša krvno sliko ter počisti obloge v ožilju. Sodobna znanost dodaja, da je čemaž odličen naravni antibiotik.
Naše babice so to zelo dobro obvladale, saj so s svojimi shranki preživele svoje otroke in vnuke. Pa vendar, to ne pomeni, da je vsak recept naših babic avtomatično najboljši, ker je potrebno upoštevati razloge, zakaj so nekaj počele in v kakšnih pogojih? Kljub izročilu naših prednic in informacijam, ki so dostopne na vsakem koraku, ne pa tudi preverjene, je še vedno veliko zmede glede pravilnih postopkov ohranjanja živil za poznejšo uporabo.
Vedeti moramo, koliko termične obdelave, soli, kisa, sladkorja in začimb potrebujemo, da zagotovimo varno obstojnost našim shrankom in obenem ohranimo čim več dragocenih hranil in zdravilnih učinkov.
Na poti do zdrave domače ozimnice, ki nam bo z vsakim grižljajem pomagala razstrupiti telo, se revitalizirati in okrepiti imunski sistem, je potrebno upoštevati spremenjene življenjske razmere in preverjene naravne rešitve.
Knjiga Sanje Lončar in Suzane Kranjec Samooskrba shramba združuje modrost starih tradicij in sodobnih znanstvenih dognanj ter nam pomaga na poti do čim bolj zdrave ozimnice.
Priprava ozimnice ni namenjena temu, da prihranimo, ker je marsikaj možno ceneje kupiti kot lastnoročno pripraviti. Ozimnice se lotimo zato, da pripravimo shranke takšne kakovosti, ki jo nikjer ni mogoče kupiti.
TRIJE NAČINI SHRANJEVANJA ŽIVIL
V knjigi Samooskrba shramba so v ospredju postavljeni trije načini shranjevanja:
1. Presna pesta
2. Fermentacija
3. Hitra pasterizacija
PESTA
V eni žlički pesta dobimo več vitaminov in rudnin kot v celi skledi solate. Pesta so dejansko veliko več kot le začimbe. Po sestavi so veliko bližje super živilom, ki so najbolj dragocena prehranska dopolnila.
1. Ali so pesta lahko obstojna vrez termične obdelave in konzervansov?
V pestih uporabljamo tri konzervanse: sol, olje in eterično olje rastline, iz katere delamo pesto. Če v pesto ne dodamo vode, soka ali česa drugega, kar bi ogrozilo kakovost, je lahko stabilen tudi dlje kot eno leto.
2. Iz katerih rastlin lahko delamo pesto?
Avtorici knjige za trajni pesto predlagata rastline, ki imajo protimikrobne lastnosti; npr.: peteršilj, listi koprca, listi koromača, popki česa, česen, krebuljica, kapucinka, drobnjak in bazilika. Drugi rastlinski kandidati za pesto zahtevajo veliko več soli, eteričnega olja ali močne protimikrobne začimbnice, ker same po sebi ne vsebujejo toliko naravnih protimikrobnih snovi.
3. Ali je zelišča pred izdelavo pesta treba oprati?
Nikakor! Voda je največji nasprotnik trajnega pesta, zato je potrebno uporabiti suha zelišča in včasih je dobro, da jih pustimo stati nekaj ur, da oddajo odvečno vodo. Če so zelišča prašna je najbolje, da jih z vodo zalijemo in operemo že na vrtu, ko še rastejo, potem pa jih pustimo, da se posušijo na soncu in zraku, ter jih šele zatem poberemo.
4. Ali lahko delamo pesta tudi z manj soli, kot je v receptih?
Če bomo pesto uporabili sproti v roku nekaj tednov, lahko damo manj soli. Za daljše shranjevanje pa avtorici priporočata, da se držimo receptov iz knjige.
5. Kakšni kozarci so primerni za shranjevanje pesta?
Uporabljamo čim manjše kozarce. Po odpiranju in uporabi moramo pesto znova prekriti z oljem in tako preprečiti, da bi rastline prišle v stik z zrakom. V nasprotnem lahko pride do razvoja plesni. Če so kozarci večji, bo sčasoma v njem veliko več olja kot pesta.
PESTO IZ ČEMAŽA
Čemaž je divja rastlina, ki je izmeno bogata s kalijem, vsebuje tudi cink ter veliko vitamina C in B16. Čemaž je odličen čistilec naših prebavil, pomaga pri izločanju težkih kovin iz telesa, odžene zajedavce, izboljša krvno sliko ter počisti obloge v ožilju. Sodobna znanost dodaja, de je čemaž odličen naravni antibiotik.
V posušeni ali zamrznjeni obliki izgubi skoraj vse, zaradi česar ga je vredno uživati, zato takšne oblike shranjevanja niso primerne.
Največ moči čemaža bomo dobili, če liste shranimo v obliki pesta.
Recept:
100 gr čemaža
150 ml olja
Žlica soli
Pomembno je, da se osredotočimo na gostoto in ne toliko na količine v receptu, ker so včasih listi bolj suhi in posrkajo več olja ali pa zaradi sočnosti potrebujejo manj olja.
Da bodo listi hitro in bolj enakomerno sesekljani, jih je dobro pred sekljanjem na grobo narezati. Ko ga dobro sesekljamo, postopoma dodajamo olje, dokler ne dobimo ustrezne strukture. Ko je struktura prava, naložimo pesto v kozarce.
Pomembno je, da vsako žlico temeljito potlačimo in s tem takoj izpodrinemo morebitne mehurčke. Ko pridemo do približno 1 cm pod vrhom, poravnamo maso in pazljivo očistimo rob kozarca, da na njem ni sledi pesta: s čisto brisačko obrišemo rob, ker lahko sledovi rastlinskega materiala predstavljajo možno točko za nastanek plesni.
Ko je rob čist, pesto zalijemo z oljem, tako da ga je za vsaj pol centimetra. Če nalijemo premalo olja, se lahko zgodi, da se bo pri hlajenju nagubalo in razpokalo, s tem pa bo zrak prišel do pesta. Če je plast olja debelejša pa se to ne more zgoditi. Olje nalivamo na pesto preko žlice (lesene), s čimer preprečimo, da bi curek izpodrinil rastlinski material nad nivo olja.
Žlico držimo tik nad nivojem pesta in pazimo, da se ne dotikamo površine. Vlivamo počasi in pustimo, da olje počasi obliva žlico. Tako dobimo enakomerno in čisto plast olja. Pest zapremo s čistim pokrovčkom in ga shranjujemo v hladilniku ali temnem in hladnem prostoru.
Razen najbolj poznanega čemaževega pesta, seveda lahko naredimo tudi pesto iz drobnjaka, krebuljice, peteršilja, listov koromača ali koprca, rukole in številnih drugih aromatičnih rastlin. V knjigi Samooskrbna shramba je veliko natančnih napotkov za vsak pesto posebej. Povezava do knjige: TUKAJ
Tekst: Mirela Smajić, Izbrano z Mirelo; www.izbranozmirelo.si
Preberite še:
