Obrazna maska – osovraženi zaščitni pripomoček

27. 8. 2020
Deli
Obrazna maska – osovraženi zaščitni pripomoček (foto: Pexels)
Pexels

Se tudi vi kdaj, ko vam za masko po obrazu polzijo kapljice potu sprašujete, zakaj jih sploh moramo nositi?

V trgovskem centru na blagajni ene izmed trgovin ujamem pogovor dveh dam v srednjih letih.
˝Joj, so zoprne te maske … pa tako vroče je za njimi, a ne?˝
˝Ja, res je!˝
˝A raje to, kot še ena karantena.˝

Pa saj je nošenje zaščitne maske že skoraj nekaj samoumevnega. A ni, pomislim. Število vlad, ki priporočajo nošenje zaščitnih mask, se je v zadnjih mesecih znatno povečalo. Na začetku pandemije jih je bilo dobrih 10, čez poletje je številka presegla 130. 

Svetovna zdravstvena organizacija je sprva priporočala, naj zaščitne maske nosijo samo medicinski delavci ali ljudje, ki imajo simptome bolezni, kot so kašelj in kihanje. To, da nošenje mask sedaj priporoča toliko več držav, pa je zagotovo posledica boljšega razumevanja širjenja Covid-19.

Zato torej taka "drama" okoli zaščitnih mask?

Nenazadnje je veliko držav, kjer zaščitne maske nosijo zaradi velikega onesnaženja zraka, drugje pa je pokrivanje del kulture ali verskega izročila. 

A na tem mestu je prav, da priznam, da tudi meni ni lahko nositi zaščitne maske. Še posebej ob zelo toplih dneh. Tudi nekatere znanstvene raziskave kažejo, da se zaradi koronavirusa ni spremenil samo naš način življenja, pač pa so se spremenili tudi odnosi med ljudmi. Nič čudnega, saj je koronavirus popolnoma spremenil naše obraze, zato tudi drug na drugega gledamo drugače.

Recimo, da greste k zdravniku. Boli vas trebuh in ne veste, ali je kaj resnega. Vse, kar potrebujete, je prijazen obraz zdravnika, ki vas bo pomiril in vam povedal, da gre le za manjšo virozo. A kaj, ko ne vidite njegovega obraza. Niti tega ne, da se je morda nasmehnil. Pomislite samo, kako je šele zdravstvenem osebju težko komunicirati s pacienti. Še posebej, ker tudi bolniki nosijo maske, ki ne dovolijo, da bi razbrali njihove izraze. Ne morejo vedeti, če se je pacient zaradi bolečine namrgodil. 

Ljudje si po navadi ustvarjamo vtis s pogledom na obraz kot celoto in se ne osredotočamo samo na usta ali oči. Ko ne vidimo celega obraza, je takšno ´celovito obdelovanje podatkov´ moteno.

Že Charles Darwin je v svoji knjigi iz leta 1872 Izraz čustev v človeku in živalih zapisal, da smo ljudje že od naših najzgodnejših dni neverjetno naravnani na ´branje obraznih izrazov´. Ta sposobnost nam je po njegovem mnenju verjetno prinesla tudi evolucijsko prednost. Učenje branja čustev z obraza lahko pomaga pri socialni interakciji, zmanjša nesporazume in skupini ljudi pomaga učinkovito in harmonično delovati.

V eni od restavracij, kjer sem nazadnje obedovala, ima osebje na maske nalepljene papirnate smeške. Pametna rešitev glede na to, da socialna distanca najbrž ne bo trajala večno, maske pa bodo z nami še lep čas. Morda bodo postale del našega vsakdana. Ko sem ji dala kompliment, da je lepo videti nasmeh, mi je odgovorila: ˝Nasmeh je na maski in za njo, a tega žal ne vidite!˝

Ko nosimo zaščitno masko za obraz, nam za vizualno komunikacijo ostanejo samo oči. In to nam precej oteži ocenitev sogovornika. Bodimo pošteni in priznajmo, da se prav vsak med nami veliko bolje počuti, ko meni, da je sposoben oceniti, kakšna oseba je nekdo.

Kje je potem rešitev, če bomo zaščitne maske nosili še dlje časa?

Naj si kupimo takšne z narisanimi širokimi nasmehi, ki kažejo zobe? Ali pa si na masko kar sami narišemo namrgodene ustnice, ko bomo hoteli imeti mir? Z napisanim se ne želim posmehovati, pač pa opisati situacije, v katerih ste se tudi sami zagotovo že znašli ali pa vsaj nanje pomislili.

Naš obraz je z masko namreč videti kot neposlikano platno. In če nanj pogledamo tako, potem je obraz postal reklamni pano za najrazličnejše blagovne znamke. Modna industrija je maske spremenila v iskane modne dodatke, NBA jih je na primer izkoristil za dobrodelnost, ostala podjetja pa za razkazovanje svojih logotipov. Saj s tem ni nič narobe, če ne pozabimo obdržati svoje identitete.

Se tudi vi kdaj, ko vam za masko po obrazu polzijo kapljice potu sprašujete, zakaj jih sploh moramo nositi? To je še vedno tema številnih razprav po svetu. V nekaterih državah je nošenje zaščitnih mask postalo tudi zelo ´uporabno´ politično vprašanje. 

Vprašanje, ali lahko obrazne maske resnično spremenijo naš boj proti Covid-19, pa je rezultiralo v marsikatero teorijo zarote. A če slednje pustimo ob strani, je razumevanje delovanja zaščitnih mask pogojeno z razumevanjem, kako se virus, ki povzroča Covid-19, širi.

Ko virus Sars-CoV-2 pride v telo, naše celice uporabi za lastno razmnoževanje. Med tem procesom novi virusni delci izbruhnejo iz celic in se nakopičijo v tekočinah v naših pljučih, ustih in nosu. Ko okužena oseba kašlja, lahko v zrak pošlje drobne kapljice napolnjene z virusom.

Če samo enkrat zakašljamo, lahko proizvedemo in v zrak izločimo tudi do 3.000 kapljic. Zato obstajajo celo predvidevanja, da se virus lahko širi tudi preprosto z govorom. Nedavna raziskava je namreč pokazala, da samo z izgovarjanjem besed ˝ostanite zdravi˝ v zrak izločimo na tisoče kapljic, nevidnih s prostim očesom. Vse te kapljice se nato hitro znajdejo na bližnjih površinah, manjše pa lahko celo več ur visijo v zraku, kjer jih lahko druge osebe vdihnejo. 

Večina strokovnjakov meni, da bi zaradi zaščite drugih, maske morali nositi.

Pa saj je vse skupaj zelo enostavno. Masko si nadenemo, ko smo v bližini več ljudi ali v zaprtem prostoru. Delujejo kot nekakšna fizična ovira, da nas in druge zaščiti pred virusnimi in bakterijskimi delci. Mnogi ljudje nezavedno okužijo druge tako, da gredo ven in širijo mikrobe s kašljanjem ali dotiki. Na javne površine gremo še vedno lahko brez maske, še posebej, če v bližini ni večje skupine ljudi. Upoštevanje teh preprostih navodil je v bistvu samo previdnost in vljudnost. Do sebe in do bližnjih.

Nenazadnje zaščitna maska iz kakovostnega materiala zmanjša širjenje kapljic v zrak tudi do 95 odstotkov. To pa zagotovo močno upočasni širjenje virusa. Maske N95 so potrebne le za medicinske namene. Verjeti tistim, ki vam pravijo, da je dobra maska samo tista, ki nudi 100-odstotno zaščito, bi bilo neumno. To je tako kot bi na primer rekli, da jemljete zdravila za holesterol, ker bodo 100-odstotno preprečila srčni napad. Ni tako, kajne? Lahko pa znatno zmanjšajo tveganje za srčni napad.

Tudi strokovnjaki menijo, da je najboljša zaščitna maska tista, ki pokriva nos in usta in jo dosledno nosimo. Bistvo je torej v zmanjšanju tveganja in ne v absolutni preventivi.

Maja Djordjević

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez