5 stvari, ki jih niste vedeli o recikliranju (pa bi morali)

Vestno ločujete odpadke, a obenem ugotavljate, da je recikliranje lahko tu in tam tudi nekoliko zapleteno in nejasno? Zbrali smo nekaj zanimivosti o recikliranju, ki vam bodo razširili obzorje o tej smotrni dejavnosti.

5 stvari, ki jih niste vedeli o recikliranju (pa bi morali) (foto: Profimedia) Profimedia
28. 5. 2022 | Promocijsko sporočilo

Recikliranje privarčuje energijo

Izdelovanje izdelkov iz recikliranih materialov porabi v povprečju kar 50 odstotkov energije manj, kot bi jo potrebovali za izdelavo iz novih materialov. Ponekod so številke še večje! Recikliranje aluminijastih pločevink, recimo, potrebuje kar 95 odstotkov manj energije kot izdelovanje novih pločevink. 

Nerazgradljivo

Nekateri gospodinjski izdelki potrebujejo strašansko veliko časa, da se razgradijo, če jih ne recikliramo, spet drugi pa sploh niso razgradljivi. Stiropor je, na primer, znan po tem, da ni razgradljiv, a ker je izredno uporaben za pakiranje, shranjevanje in izolacijo, ostaja pomemben del našega vsakdana – žal pa zato stiropor predstavlja celo do 30 odstotkov odpadkov na smetiščih.

Milijon let

Če odvržene plastenke potrebujejo tja do 1.000 let, da se razgradijo, pa čisto svojo zgodbo pišejo steklenice. Steklo je mogoče v popolnosti reciklirati in uporabiti za izdelavo novih izdelkov, odvržene steklenice pa so tehnično nerazgradljive, saj se ocenjuje, da bi preteklo kar milijon let, preden bi se odvržena steklenica razgradila na smetišču. 

Odvržena tehnika

Tehnološko napredni svet za seboj pripelje tudi ogromno odpadle tehnike. Vsako leto se ustvari več kot 50 milijonov ton tako imenovanih e-odpadkov; vključujoč zavržene računalnike, mobilne telefone in druge naprave. Tehnika zahteva še bolj delikatno sortiranje, zato je izredno pomembno, da neuporabne naprave odpeljemo na ustrezna zbirališča. Več kot 70 odstotkov e-odpadkov konča na Kitajskem.

Slovenija med najboljšimi

Po podatkih evropske okoljevarstvene agencije EEA, je v reciklaži vodilna država v Evropi Nemčija, na drugem mestu pa je že Slovenija. Sledijo Avstrija, Nizozemska in Belgija. V poročilu so se na repu držav z najnižjimi odstotki recikliranih odpadkov znašle Ciper, Romunija, Turčija, Malta in Črna gora.

Slovenija je tako na individualni, kot tudi na kolektivni ravni naredila velike preskoke v skrbi za okolje v zadnjih petnajstih letih. K temu pripomorejo tudi podjetja, ki zavedno zmanjšujejo neposredno obremenitev okolja. Med njimi je tudi podjetje Telemach, kjer so v sklopu iniciative Misli zeleno smotrno ravnanje z odpadki vzeli zelo resno – odpadke znotraj podjetja vestno ločujejo, uporabljajo samo papirnate vrečke in trajnostne brisače, ves čas pa si prizadevajo, da zaposleni te prakse upoštevajo tudi izven delovnega časa.