Samo en dan v letu ni dovolj – vsak dan se izobražujte, učite in to znanje prenašajte tudi na ljudi okoli sebe.
Dan Zemlje je dan, ki marsikateremu ljubitelju ekologije pomeni veliko. Pa ne le ekologom, to je dan, ko vsaj malce pomislimo nanjo ... na našo mati Zemljo, na eden in edini planet, ki ga imamo. Kolikokrat sicer pomislimo zavestno na planet, na katerem se vrtimo?
Pomislite kdaj sredi dneva, kakšen pravi čudež je ta modro-zeleni planet, ki se je oblikoval pred približno 4,57 milijarde leti?
Pomislite na to vsak dan – vsaj za trenutek. In se zahvalite za to priložnost, ki nam je dana. Morda zjutraj, ko se zbudite, ali pa zvečer preden zaspite.
Zamislite se nad tem, kaj vse lahko počnemo na Zemlji in kaj vse se je razvilo tukaj. Koliko čudovitih vrst in oblik življenja. In kaj vse lahko na tem planetu občutimo in počnemo mi – ljudje. Zemlja je pravi čudež.
(Timea Varga)
22. april – DAN ZEMLJE
Vsako leto je bilo ob normalnih razmerah na ta dan organiziranih veliko delavnic, shodov, izobraževanj po vsem svetu.
Prvič se je dogodek obeležil leta 1970. Desetletja pred tem je kot posledica tehnoloških napredkov prišlo do velikega onesnaženja zraka. Ljudje se takrat praktično niso zavedali, kaj to pomeni za njihovo zdravje in našo prihodnost.
Leta 1962 pa se je to končno spremenilo z izidom knjige Silent Spring, ki jo je napisala Rachel Carson. Knjiga je opozarjala na okoljsko zdravje ter na očitno povezavo med onesnaženjem in zdravjem ljudi. Postala je prava uspešnica; prodalo se je več kot 500.000 izvodov v kar 24 državah. Ljudje so začeli spoznavati, da imajo dejanja tudi posledice, ki so včasih lahko katastrofalne.
Senator Gaylord Nelson je bil eden izmed tistih, ki je bil zaskrbljen zaradi onesnaženja v ZDA. Leta 1969 je bil priča razlitju nafte v Kaliforniji, kar ga je še dodatno skrbelo. Želel je ozaveščati javnost, predvsem mlade, o onesnaževanju zraka in vode. Navdihnili so ga študentje, ki so se udeleževali protestov proti vojnam in želel si je, da bi se enako borili tudi za okoljsko zdravje.
Gaylord je zaposlil mladega aktivista Davida Hayesa, katerega naloga je bila, da predava o okoljskem zdravju na univerzah. Prvo predavanje so organizirali 22. aprila, saj je takrat bilo idealno obdobje med spomladanskimi počitnicami in zaključnimi izpiti. Izbrali so datum, za katerega so predvidevali, da bo udeležba največja.
Hayes je želel še stopnjo višje. Zbral je osebje, ki mu je pomagalo promovirati prireditve po vsej državi, kmalu pa so zanimanje pokazale različne organizacije, verske skupnosti, športni klubi in še veliko drugih. Ime skupnosti se je spremenilo v Dan Zemlje. V prvem letu se je 20 milijonov Američanov udeležilo shoda proti vplivom industrijskega razvoja.
Ravno ta shod je pritisnil na državo, da je začela sprejemati bolj zelene odločitve. V roku 20 let se je Dan Zemlje razširil po vsem svetu in s tem tudi izobraževanje o ekologiji.
Dan Zemlje vsak dan
Človek bi si mislil, da je po vseh teh letih o okolju ozaveščenih že dovolj ljudi, da lahko rešimo naš planet. Res je, da je vse več ljudi ozaveščenih, a žal to še vedno ni dovolj, da lahko človeštvu zagotovimo svetlo prihodnost. Še vedno se na dnevni bazi sistemsko sprejemajo odločitve v dobrobit ekonomije in gospodarstva, ki pa resno ogrožajo naravo. Novi okoljski zakoni imajo še vedno več lukenj, kot si jih lahko privoščimo.
Dan Zemlje je živ dokaz, da izobrazba, ozaveščenost in aktivizem lahko naredijo ogromno. Kaj lahko torej naredimo kot posamezniki? Vsak dan naj bo Dan Zemlje. Prav vsak dan moramo s svojimi odločitvami, z vsakim najmanjšim dejanjem, pripomoči k temu, da si Zemlja opomore. Predvsem pa moramo na tem področju biti še naprej aktivni, dokler ne dosežemo korenitih sistemskih sprememb, ki bodo dejansko povzročile drastične izboljšave.
Samo en dan v letu ni dovolj – vsak dan se izobražujte, učite in to znanje prenašajte tudi na ljudi okoli sebe. Vsak dan se odločite, da boste pomagali omogočiti prihodnost tudi svojim otrokom, vnukom, pravnukom. In vsak dan se zavedajte, da ni planeta B; zato se moramo hudičevo dobro potruditi, da ohranimo tega, ki ga imamo.
Dobri zgledi vlečejo
Vsak dan v letu si za okolje prizadeva tudi podjetje Telemach, ki je eno od zelo dobrih primerov odgovornega ravnanja z okoljem. Televizijski voditelj David Urankar se je o spremembah, ki jih sprejemajo, da bodo vse bolj Zemlji prijazno podjetje, pogovarjal z Greto Ravnikar, vodjo korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri Telemachu.
V podjetju Telemach zagovarjate okolju prijazno delovanje. Lani smo se pogovarjali o vaši sončni elektrarni, ki ste jo postavili na strehi svoje poslovne stavbe. Imate morda po dobrem letu dni njenega delovanja morda že kakšne oprijemljive rezultate?
Res je, sončna elektrarna je naš najpomembnejši projekt in seveda budno spremljamo, kako z njeno pomočjo zmanjšujemo ogljični odtis. Predvidevali smo, da ga bomo lani zmanjšali za 125 ton, a smo ga kar za dvakrat toliko – za dobrih 250. Predvidevam, da sama ta številka ne pove prav veliko.
Res ne, lahko malo bolj ponazorite?
Lahko malce bolj plastično ponazorim:
• Toliko izpustov proizvede 55 osebnih avtomobilov skupaj v enem letu.
• S prihrankom energije lahko deluje skoraj 1.900 računalnikov vse leto.
• S prihrankom energije je lahko TV prižgan 1.700.000 ur.
Ta čas smo sicer z zmanjšanjem odtisa že presegli 280 ton.
Če se prav spomnimo, pa sončna elektrarna še zdaleč ni vse. Ne nazadnje vidim, da ste se pripeljali z električnim avtomobilom.
Da, naš e-park se še naprej povečuje, v njem je trenutno 14 avtomobilov. In z električnimi avtomobili smo lani ogljični odtis zmanjšali še za dodatnih 50 ton.
K manjši obremenitvi okolja pa prispevamo tudi z drugimi različnimi (manjšimi) dejanji. Med pandemijo smo tudi mi storili še dodaten korak v digitalizaciji, vedno več naporov vlagamo v brezpapirno poslovanje in še bi lahko naštevala.
O našem odgovornem ravnanju do okolja pričata tudi dva mednarodno priznana certifikata ISO, eden je za ravnanje z okoljem, drugi pa za upravljanje energije.
Celoten pogovor med Davidom in Greto si oglejte še v tem VIDEU: