Knjiga za tiste, ki vam dušo nahranijo iskrene zgodbe
Lačna sem bila te knjige. Nanjo sem čakala še preden je nastala. Po tem, ko sem napisala knjigo Ana v meni - moje življenje z anoreksijo, sem upala, da se v Sloveniji pojavi še kakšna knjiga, ki bo predstavila motnje hranjenja iz osebnega vidika. Nisem mogla predvideti, da bo takšno knjigo napisala mlada, nadarjena pevka, ki je ne bi nikdar povezala z motnjami hranjenja. Kar dokazuje, da je motnje hranjenja težko prepoznati, saj se velikokrat skrivajo za lepimi obrazi in za navidezno čudovitimi zgodbami o uspehu.
Lačna življenja je dragocena knjiga, ker pogumno razkriva tisto, kar pogosto radi spregledamo in se utapljamo v lažnem upanju, da se to pri nas ne dogaja. Vendar se. Bolj pogosto, kot si mislimo.
Anja Baš v knjigi Lačna življenja – kako sem premagala bulimijo in se začela imeti rada pogumno razkriva svoje boleče izkušnje in iskreno opisuje svoje občutke med neusmiljenim bojem z bulimijo. V svoji zgodbi predstavlja ''koščke železa'', ki so odigrali odločilno vlogo pri tem, da se je zlomila pod udarci zunanjega okolja. Knjiga ne predstavlja le njene osebne zgodbe, temveč tudi zgodbe desetih fantov in deklet, ki so (bili) ujeti v labirintu motenj hranjenja.
Anjina knjiga me je spomnila, koliko bolečine smo sposobni povzročiti sebi in da nas nihče ne more prizadeti tako, kot se lahko sami. Hkrati me je navdala s spoznanjem, da nas nihče ne more imeti rad tako, kot se lahko imamo sami. Anja je to v procesu okrevanja spoznala. Njena zgodba je namreč prežeta z upanjem, da se lahko naučimo ljubiti življenje. In sebe.
Knjigo sem prebrala v enem popoldnevu, saj sem z njo odpotovala globoko vase. V njeni knjigi sem nehote uzrla drobce svoje preteklosti in videla odsev tistega, kar več nisem. Posrkala me je v milni mehurček njenega otroštva, me ganila s svojo zgodbo in me spomnila, kako kruta, neusmiljena in težka je bitka z motnjo hranjenja, saj ne gre le za odnos do telesa, temveč odnos do sebe, življenja.
Prehoditi pot, ki vodi od motenj hranjenja do sprejemanje sebe je težka. To ve vsakdo, ki jo je prehodil. Iskreno govoriti in pisati o tem zmorejo redki. Anji je to uspelo. In upravičeno je med zahvalami zapisala ''zahvalila bi se rada tudi sebi, da nisem obupala nad sabo in se odrekla svojemu življenju.''
To knjigo toplo priporočam tistim, ki se spopadajo z občutki manjvrednosti, krivde in se pogosto soočajo s strahom pred življenjem. Povedla vas bo na nepozabno notranje potovanje. Sočutnega bralca bo najbrž navdala z občutki bolečine, ki jim bo sledila hvaležnost zaradi zgodbe, ki krepi vero vase. Anjina zgodba vas bo najbrž okrepila s spoznanjem, da niste edini, ki si zadajate udarce in ne prepoznavate ljubezni v sebi. Hkrati vas bo opogumila, da najdete v sebi tisto, kar je vredno ljubezni.
Več informacij o knjigi najdete tukaj.
In še opozorilo: knjiga vam bo nahranila dušo in vas spomnila, da si ni potrebno odtegovati življenja, temveč ga je smiselno zajemati s polno žlico.
Danaja Lorenčič