Knjiga, ki ima moč, da vas nauči ljubiti življenje in sebe
Pred izidom njene knjige sva si z Darjo Molan izmenjali tople, prijazne besede. Knjigo je napovedala s tolikšno strastjo, da sem odštevala dneve do njenega izida, čeprav nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Me čaka še ena zgodba o trpljenju in soočanju z boleznijo, ki me bo ganila do solz?
Vem, da zmoreš, Darja je sestavljena iz dveh delov. Prvi del obsega besedila iz blogov, ki jih je Darja pisala v času soočanja z rakom dojke. Stara je bila trideset let, ko je začutila bulico, ki jo je opomnila, da je življenje vredno in naj ga čuva kot največji zaklad. Zaupala mi je, da je knjigo napisala, ker je želela ženskam sporočiti, kako pomembno je samopregledovanje in jih seznaniti, da diagnoza zdravnikov ni nujno vedno pravilna. Da morajo za svoje zdravje skrbeti. V drugem delu knjige je dodala tudi strokovni del, pri katerem so ji s članki pomagale ženske, ki jih je srečala na svoji poti. Rezultat njihovega vloženega truda so čudoviti strokovni prispevki v povezavi z diagnostiko in zdravljenjem karcinoma dojke. S tem je uresničila namen, da bolnica vse kar mora vedeti dobi na enem mestu.
Presunljiva ni le Darjina zgodba, temveč njen način pisanja. Ima namreč čudovit dar, da čustva zlije na papir občutno. Brez nepotrebne patetike. Tam, kjer bi marsikdo točil solze in nizal boleča spoznanja, Darja posije s hudomušnimi, iskrivimi in pozitivnimi mislimi, ki se zlivajo iz čistega srca. Bralca uspe hkrati nasmejati in ganiti do solz. In slikovito prikazati, da se v ranah ne skriva le bolečina, temveč tudi lepota.
To, da je podelila svojo bolečo izkušnjo je občudovanja vredno. A še bolj ganljivo je, da je to naredila brez želje po pozornosti in usmiljenju. Brez moraliziranja o tem, kateri način zdravljenja je najbolj primeren. Svojega načina zdravljenja si ne upa postaviti kot absolutno uspešnega in pravega in zavajati ljudi, piše. ''Moj blog je blog o moji bolezni in mojih odločitvah. Moj namen je bil ozavestiti punce, ženske, naj pazijo nase. O zdravljenju oziroma preventivi pa se naj odloči vsak sam.'' S tem je prodrla globoko v moje srce.
Njena knjiga je zame darilo, ker me je naučila, kako pomembno je skrbeti za svoje telo. Darjin namen je bil pomagati ženskam, ki se soočajo z rakom. A svoj namen je presegla. Pisati o svojem doživljanju telesa, o dojkah, ki se iz objekta poželenja lahko čez noč spremenijo v objekt neznosnega trpljenja, je pogumno. Darjine zgodbe nisem brala le kot zgodbe o ženski, ki je preživela raka, temveč kot dragoceno izpoved ženske, ki se je naučila, kako se resnično imeti rada.
Knjigo sem prebrala prej kot sem pričakovala, ker se nisem mogla odtrgati od nje. Bila je kot prijateljica, ki sem jo najbolj pogrešala in potrebovala. Tista, ki ti na spoštljiv in pronicljiv način svetuje, kako ljubiti svoje telo. Darjina knjiga je darilo za ženske, ki so izgubile stik s svojim telesom in pozabile nase. Je opomnik, kaj se zgodi, če se zatajiš in zase ne skrbiš.
Ganila me je njena misel, da je zelo boleče, če te ljudje obravnavajo kot bolnika in ne vidijo v tebi človeka. S svojo iskreno izpovedjo je pokazala, da ima vsaka bolezen svoj obraz. In vsakogar zaznamuje na drugačen način.
Darja ni le ženska, ki je zbolela za rakom. Je mati, prijateljica, zaljubljena in ljubljena ženska s čudovitim darom za pisanje. In za življenje. Med branjem sem dobila vtis, da ji je bila bolezen dana z razlogom. Ni veliko ljudi, ki znajo ljubiti življenje. Jih je pa veliko, ki se ga bojijo izgubiti. Darji je bolezen osvetlila tisto, kar je v sebi ves čas nosila – neizmerno voljo do življenja, sposobnost, da ceni trenutke in čuti hvaležnost za vse, kar jo obdaja. Vem, da zmoreš, Darja ni zgodba o trpljenju, temveč o življenju. Preliti svojo bolečino na papir tako, da se z njo dotakneš bralca je dano le nekaterim. Iz Darjinega pisanja veje hvaležnost za bolečo izkušnjo, ki jo je naučila, da ljubi in spoštuje življenje. In to hvaležnost je uspela prenesti na bralca.
Knjigo toplo priporočam ženskam, ki se ne počutijo varno in udobno v svojem telesu. Prebudila vas bo, da začnete sprejemati svoje telo.
In še opozorilo: ni vam potrebno zboleti, da bi občutili, okusili in zagledali darove, ki vam jih daje življenje. Včasih je potrebno prebrati le pravo knjigo. Kot je Darjina.
Več informacij o knjigi najdete tukaj.
Danaja Lorenčič