Očarljiv roman za optimiste na Zemlji
Žiga Valetič, pisatelj, publicist, prevajalec in scenarist z romanom Optimisti v nebesih bralca prepriča, da optimizem sodi predvsem na zemljo, in da je mogoče pastí, ki nam jih nastavlja vsakdan, premagovati z veliko mero humorja, iskrenosti, zaupljivosti in radoživosti.
"Glavni protagonist Valetičevega romana je družina Narobê, ostarela starša, ki odhajata iz aktivnega življenja ter njuna hči in sin, ki skupaj s svojima partnerjema pleteta nova družinska gnezda in iščeta svoj prostor pod soncem. Skozi 99 prizorov torej spoznavamo tri družine in vsaka je srečna na svoj način. Pasti, ki jim jih nastavlja vsakdanje življenje, premagujejo na slovensko nevsakdanji način: z veliko mero humorja, ljubezni, zaupljivosti in radoživosti. Celo nenadna smrt matere, ki je bila steber družinskega življenja, ne sproži žalovanja, jeze ali pritoževanja, ampak občutje neizmerne hvaležnosti, da lahko nadaljujejo njeno pot. Njena normalnost in vedrina je zgradila čez generacijske prepade mostove, vzpostavila je pozitiven vzorec aktivnega spopadanja s svetom, ki se bo – na kar namiguje konec romana – prenašal iz roda v rod. Tenkočutno in humorno napisan roman o današnji mladi generaciji je hkrati tudi poročilo o zdajšnji Sloveniji." S temi besedami so roman predstavili pri založbi Mladinska knjiga.
Med branjem sem zaradi spretnega prepletanja pripovedi različnih likov večkrat pomislila, da si roman zasluži kakšno nagrado. Nisem bila presenečena, ko sem odkrila, da se je roman na razpisu Mladinske knjige uvrstil med štiri nominirane romane za nagrado modra ptica. Čeprav modra ptica ni pristala v rokah Žige Valetiča, naj roman pristane v rokah bralca, ki prikimava ideji, da smo bili včasih za Jugoslovane Švabi, danes smo pa za Švabe Jugoslovani.
"Kadar nas stvari zadenejo, moramo dopustiti, da prizadetost tudi izkusimo. Če te pusti punca, če si žena poišče drugega, si moraš žalost privoščiti, ne pa se je braniti" pravi eden izmed protagonistov. Naj vas knjiga zadene. Ne se je braniti, temveč si jo privoščite. Z vso potrebno dozo smeha, (samo)refleksije in prikimavanja.
Roman ni le slikovito in duhovito poročilo o slovenski družini, "ki je kot dežnik, pod katerim se drenja cel kup ljudi, nato pa, ko gre eden svojo pot in nastane nekaj več prostora, nihče ni zares olajšan in zadovoljen", temveč na nevsiljiv in šaljiv način ponuja tudi rešitve. Recimo o tem, kako rešiti problem s slovensko majhnostjo. Kaj torej narediti, če bi nam kdo ponudil, da lahko svojo domovino razvlečemo kot testo za štrudelj?! "Mogoče bi Slovenijo lahko povečali tako, da bi tam, na drugi strani meje, začeli hoditi od hiše do hiše – kot to počnejo jehovove priče – in bi sprva najbližjim, potem pa tudi oddaljenim sosedom ponudili brezplačno prekmursko gibanico. Pod pogojem, da se naučijo slovenščine. Ni vrag, da ne bi bili uspešni vsaj v dveh, treh odstotkih!" razmišlja eden od protagonistov o veličini slovenske majhnosti.
In še opozorilo: branje na lastno odgovornost, saj se lahko nalezete pretiranega optimizma. Brez skrbi, pretirani optimizem ni nujno beg pred realnostjo, pred sedanjostjo, pred problemi. Temveč gre lahko za sprejemanje življenja – takšnega kot je. V tem primeru je epidemija optimizma celo zaželena.
Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Danaja Lorenčič