Vesna V. Godina: Zablode postsocializma

2. 3. 2015
Deli
Vesna V. Godina: Zablode postsocializma

Knjiga, ki pripomore k orientiranju v prostoru in času

So knjige, ki jih je potrebno in vredno prebrati. Večkrat. Ne glede na to, če se z zapisanim strinjaš ali ne.

Vesna V. Godina je Zablode postsocializma posvetila ''milijonom, ki jim postsocializem ni prinesel 'razvoja' in uresničitve postsocialističnih sanj, ampak strukturno nasilje v obliki brezposelnosti, brezperspektivnosti, revščine, lakote, bolezni, celo smrti.'' Ganljivo. Nadaljuje ''In posvečam jo vsem brezposelnim in revnim Maribora. Njim še posebej''. Pretresljivo.

Avtorica pravi, da slovenska situacija spominja na šolarja, ki dobi matematično nalogo, ki je sploh ne prepozna. In je zato ne more izračunati. Opozarja, da je najprej potrebno razumeti problem. Šele nato vleči poteze za njegovo reševanje. Kot ključni problem današnje Slovenije navaja položaj neoneokolonije.

V uvodu prosi bralca, naj se prebije skozi zgodovino. Tam se vse začne. Od tam vse izhaja. Zgodovinsko. Pomensko. Simbolno. Nekje na polovici sem se vprašala, zakaj je potrebno brati o fevdalnem sistemu in samoupravnem socializmu. Na koncu sem razumela. Še več, na koncu sem obnemela. Avtorica je dokazala, zakaj je potrebno poznati zgodovino. Brez nje ni mogoče razumeti današnje situacije. Brez nje ni mogoče dojeti, zakaj je slovenska družba replika tistega, kar se je dogajalo v fevdalizmu. In zakaj nismo postali ''The West'', temveč sodimo v ''The Rest''.

Knjiga ni samo odlična analiza razlogov, zakaj smo v Sloveniji zašli v krizo. Temveč ponuja tudi odgovore na vprašanje, kako se iz nje izvleči. ''Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kaj želimo'' pravi avtorica. ''Če je rešitev uspešnejši kapitalizem od tega, ki ga imamo, je rešitev slovenski tip kapitalizma. V tej logiki je treba prevzete tuje rešitve nujno prilagoditi lastnim zgodovinsko vzpostavljenim tirnicam.

Izstop iz pozicije neoneokolonije je mogoč tudi s samooskrbo, s čimer pa se večina Slovencev ne bi strinjala, ker bi to poslabšalo njihovo življenje, čeprav bi pomenilo boljšo prihodnost za njihove otroke. Druga možnost pa je sprememba svetovne kapitalistične ureditve. Ta rešitev bi bila najbolj sprejemljiva za Slovence, je pa vprašanje, ali je možna'' pravi Vesna V. Godina.

Poudarja, da v kolikor želimo narediti kaj zase, moramo najprej razumeti svoj položaj. ''Treba se je soočiti s tem, da nikoli ne bomo mogli postati zahodna kapitalistična družba. Treba je zavreči ves ideološki poosamosvojitveni balast. Treba si je priznati, da je bil slovenski postsocializem ena največjih napak. Dokler si tega ne bomo priznali, ne bomo razumeli problema, ki ga imamo. In dokler ne razumemo problema, ki ga imamo, ne moremo najti zanj ustrezne rešitve.''

Knjiga pripomore k razumevanju problema. Po branju slovenska situacija ne spominja več na šolarčka, ki matematične naloge ne prepozna. Vprašanje, kako jo rešiti, ostaja odprto. Ker je odvisno od tega, kaj želimo.

In še opozorilo: ni nujno, da se boste z vsem, kar avtorica piše strinjali. Knjige, ob katerih ne prikimavate ves čas, so običajno tiste, ki jih je nemogoče pozabiti. In se je k njim lepo vračati. Zablode postsocializma je knjiga, ki se ji ni le vredno vračati. Temveč se je k njej potrebno vračati. Da bi razumeli, kje smo bili. Kje smo. In kje bi lahko bili.

Knjiga je izšla pri založbi Beletrina.

Danaja Lorenčič