Branje za tiste, ki ste v najstniških letih trpeli in kljub temu preživeli
Knjiga, ki ni čisto priročnik za mladostnike, pa tudi roman ne, govori o prikupnem, in včasih tudi obupnem odraščanju. S pomočjo očarljivo napisanih zgodb, ki odkrivajo plasti odraščajočih težav, se ponovno znajdeš v obdobju, ko so te obvladovali prefrigani vohuni - hormoni. Urška Kaloper piše prepričljivo, kot da je sama najstnica. Po zaslugi njenega odkritosrčnega tkanja zgodb sem neizmerno uživala na potovanju v obdobje, ki so ga pestile številne težave in me je pogosto navdajal občutek, da me nihče ne razume.
Preobrazba iz otroka v odraslega je naporna. Knjiga ponuja odgovore na vprašanja, kako se spopadati s telesnim razvojem, prvimi ljubezenskimi razočaranji in s šolskimi neuspehi. Njena prednost je, da ne posreduje nasvetov, temveč skozi prigode glavnih junakov nudi uteho marsikateri najstniški duši. Glavni junaki Ana, Nina, Miha, Luka, Nika, Eva, Maja in Tina imajo z odraščanjem cel kup težav, ki jih pisateljica prikaže na zabaven, vendar hkrati poučen način. Pohvalno je, da je ubrala subtilen način pripovedovanja, ki posije z lučjo natanko tja, kjer mladostnik vidi temo. In osvežujoče je, da ni uporabila pokroviteljskega tona, ki mladostnike običajno odvrne od upoštevanja dobronamernih nasvetov.
Med branjem sem se smejala in celo z nogami cepetala, ko sem ugotovila, kolikokrat sem si po nepotrebnem zakomplicirala življenje, namesto, da bi uživala. Mladost je norost, lahko pa je tudi prednost, če imaš odprto srce in ljubiš brez strahu, ker še nisi ranjen in pretirano obremenjen.
O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah nekateri intenzivno razmišljamo tudi, ko se poslovimo od najstništva, zato je branje več kot primerno za tiste, ki odraslosti ne povezujemo z leti. Poglavje V Ljubezni in spolnosti sem brala pozorno in v njem našla nekaj uporabnih nasvetov. Vprašanja, kot so ''kako veš, da si mu všeč, kako se pripraviti za prvi zmenek in kako se na zmenku obnašati'' so aktualna tudi po tridesetem letu. Misel, da je ljubezensko priznanje pohvala, ne šala me je pobožala, ker sem vanjo od nekdaj verjela, čeprav sem podobno kot junakinja Ana zaradi nezrelih vrstnikov trpela (in to ne le pri šestnajstih!).
Najbrž moraš postati velik, da razumeš besede ''Vsak zrel, pameten, prijazen in normalen fant bi to, da je nekomu všeč, vzel kot pohvalo in bi bil vesel. Iz čustev drugih se norčujejo samo tepci – in za takšnega si lahko še vesela, če ne bo hotel hoditi s tabo, ker kdo pa potrebuje tepca!'' Anina mama ima prav. A najbrž nekatere potrebujemo tepce in ljubezenska razočaranja, da lahko ob pravem času prepoznamo in cenimo prijaznega, ljubečega in nežnega fanta ter uživamo v njegovih mehkih poljubih, toplih objemih in čarobnih pogledih. Čeprav knjigo žanrsko težko opredelim kot priročnik, mi je na hudomušen način prišepnila nekaj zelo dobrih nasvetov in me obogatila za marsikatero spoznanje. Še vedno ne vem, kdaj natančno postanemo veliki. Mi je pa knjiga utrla pot do spoznanja, da postanemo veliki takrat, ko v ljubezni cenimo tisto, kar imamo in ne tisto, česar nimamo. Ko odnose negujemo in jih ne zastrupljamo z negativnimi čustvi. Ko se ne zaničujemo, temveč občudujemo. In ko smo za vse izkušnje hvaležni, ker so nas obogatile in okrepile.
In še opozorilo: iskrivo, igrivo, poučno in zabavno branje, ki vas bo odpeljalo v najstniška leta bo najbrž predramilo spomine na mladost. Lahko vas preplavi nostalgija! Ali pa vas prevzame občutek olajšanja, ker ste najstništvo brez hujših posledic prestali in postali čudovita oseba, ki ceni prav vsako izkušnjo. V vsakem primeru se vam splača knjigo prebrati – doza smeha in čarobnih mladostnih občutkov je zagotovljena.
Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Danaja Lorenčič
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj